Pri pokojninski reformi ni bil upoštevan socialni dialog
četrtek, 23. 12. 2010Zakon krivično obravnava določene kategorije zavarovancev Poslanke in poslanci so na današnji seji državnega zbora ponovno odločali o zakonu o pokojninskem in invalidsekm zavarovanju. Stališče PS SDS je predstavil poslanec France Cukjati.V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.FRANCE CUKJATI: “Hvala za besedo. Kolegice in kolegi. Državni svet nam je z vetom dal še eno možnost, da ponovno premislimo o zakonu. Slovenska demokratska stranka se pridružuje argumentom, ki jih je državni svet navedel kot razlog za veto.
Mi imamo v glavnem še vedno dva osnovna pomisleka. Prvi je ta, da takšen zakon, tako pomemben zakon bi vendarle moral spoštovati zahteve socialnega dialoga in upoštevati tudi druge akterje, ne samo tiste, ki sedijo tukaj v državnem zboru. Drugo, kar je, je pa naš velik pomislek, da zakon selektivno, napačno, krivično obravnava določene kategorije zavarovancev. Ponovno naj navedem samo dva primera. Prvi primer so tisti zavarovanci, ki so na podlagi dosedanjega zakona bili prepričani, da bodo lahko naslednje leto uveljavljali 10 mesecev na leto za študij, to je, za petletni študij štiri leta. Namreč, s podaljševanjem delovne dobe so prikrajšani tisti, ki lahko vstopijo v delovno razmerje mnogo kasneje, zaradi študija, kot tisti, ki po srednji šoli lahko to storijo. Torej, v naslednjem letu, tisti, ki naj bi po starem zakonu se že lahko upokojili bodo na enkrat okrnjeni za pravico štirih let za študij, za petletni študij in ob enem bodo morali delati štiri leta dlje kot so planinarili in se verjetno že tudi pripravili na upokojitev. V teh štirih letih se bo tudi zahteva delovne dobe podaljšala po novem zakonu za dve leti, to se pravi, šest let bodo nenadoma morali delati več kot so računali, ker so verjeli v zakon, pravno državo in ustavno pravico do varovanja pričakovanih pravic. Kaj to pomeni za mlade diplomirance, ki ne bodo imeli šest let nobenega delovnega mesta sproščenega? Za zaposlitev je to druga stvar, ki jo pa seveda minister za delo ni razrešil.Druga kategorija na katero bi želel v teh minutah opozoriti je delo v težkih delovnih pogojih. Delavci, ki so na račun težkih delovnih pogojev imeli pravico do podaljšanega oziroma do priznavanja bonitet oziroma benificirane dobe bodo lahko to pravico uporabili samo, če se je na njihovem računu nabralo dovolj sredstev, če jih je delodajalec vplačeval. Za ta sredstva pa dobro vemo, da jih ni in da teh pravic, seveda, ne bodo mogli izkoristiti. To je tudi drugo vprašanje, ki ga bo moralo razrešiti Ustavno sodišče. Med tem, ko smo čakali na odločitev državnega sveta smo dobili tudi revizijsko poročilo Računskega sodišča o učinkovitosti postopkov upokojitev pred dvema dnevoma, kjer Računsko sodišče ugotavlja, citiram: “Nepravilnosti in pomanjkljivosti Zavoda za pokojninsko zavarovanje se v pomembne delu, kar 7,6% preverjenih pokojninskih spisov večinoma nanašajo na pomanjkljive podatke o plačah zavarovancev.” In ugotavlja, da ni nobenih zagotovil oziroma nobene garancije, da se ne izplačujejo pokojnine mrtvim dušam in da mnogi upokojenci ne dobivajo pravilne izračune pokojnin. To pa je ta problem, ki smo ga hoteli razrešiti z informativnim osebnim računom zavarovanca, kjer bi vsak zavarovanec imel neposredno vpogled v svoj račun oziroma kadarkoli bi želel bi videl, ali delodajalec plačuje prispevke, koliko ima delovne dobe in kakšno pokojnino bi lahko pričakoval, če bi se upokojil ob prvi priložnosti ali kasneje. Tudi zaradi tega mi ne moramo podpreti tega zakona, ker je resnično poln ustavnih lukenj.”
Mi imamo v glavnem še vedno dva osnovna pomisleka. Prvi je ta, da takšen zakon, tako pomemben zakon bi vendarle moral spoštovati zahteve socialnega dialoga in upoštevati tudi druge akterje, ne samo tiste, ki sedijo tukaj v državnem zboru. Drugo, kar je, je pa naš velik pomislek, da zakon selektivno, napačno, krivično obravnava določene kategorije zavarovancev. Ponovno naj navedem samo dva primera. Prvi primer so tisti zavarovanci, ki so na podlagi dosedanjega zakona bili prepričani, da bodo lahko naslednje leto uveljavljali 10 mesecev na leto za študij, to je, za petletni študij štiri leta. Namreč, s podaljševanjem delovne dobe so prikrajšani tisti, ki lahko vstopijo v delovno razmerje mnogo kasneje, zaradi študija, kot tisti, ki po srednji šoli lahko to storijo. Torej, v naslednjem letu, tisti, ki naj bi po starem zakonu se že lahko upokojili bodo na enkrat okrnjeni za pravico štirih let za študij, za petletni študij in ob enem bodo morali delati štiri leta dlje kot so planinarili in se verjetno že tudi pripravili na upokojitev. V teh štirih letih se bo tudi zahteva delovne dobe podaljšala po novem zakonu za dve leti, to se pravi, šest let bodo nenadoma morali delati več kot so računali, ker so verjeli v zakon, pravno državo in ustavno pravico do varovanja pričakovanih pravic. Kaj to pomeni za mlade diplomirance, ki ne bodo imeli šest let nobenega delovnega mesta sproščenega? Za zaposlitev je to druga stvar, ki jo pa seveda minister za delo ni razrešil.Druga kategorija na katero bi želel v teh minutah opozoriti je delo v težkih delovnih pogojih. Delavci, ki so na račun težkih delovnih pogojev imeli pravico do podaljšanega oziroma do priznavanja bonitet oziroma benificirane dobe bodo lahko to pravico uporabili samo, če se je na njihovem računu nabralo dovolj sredstev, če jih je delodajalec vplačeval. Za ta sredstva pa dobro vemo, da jih ni in da teh pravic, seveda, ne bodo mogli izkoristiti. To je tudi drugo vprašanje, ki ga bo moralo razrešiti Ustavno sodišče. Med tem, ko smo čakali na odločitev državnega sveta smo dobili tudi revizijsko poročilo Računskega sodišča o učinkovitosti postopkov upokojitev pred dvema dnevoma, kjer Računsko sodišče ugotavlja, citiram: “Nepravilnosti in pomanjkljivosti Zavoda za pokojninsko zavarovanje se v pomembne delu, kar 7,6% preverjenih pokojninskih spisov večinoma nanašajo na pomanjkljive podatke o plačah zavarovancev.” In ugotavlja, da ni nobenih zagotovil oziroma nobene garancije, da se ne izplačujejo pokojnine mrtvim dušam in da mnogi upokojenci ne dobivajo pravilne izračune pokojnin. To pa je ta problem, ki smo ga hoteli razrešiti z informativnim osebnim računom zavarovanca, kjer bi vsak zavarovanec imel neposredno vpogled v svoj račun oziroma kadarkoli bi želel bi videl, ali delodajalec plačuje prispevke, koliko ima delovne dobe in kakšno pokojnino bi lahko pričakoval, če bi se upokojil ob prvi priložnosti ali kasneje. Tudi zaradi tega mi ne moramo podpreti tega zakona, ker je resnično poln ustavnih lukenj.”