Pri črpanju evropskih sredstev smo šibki

Na pogovornem večeru so udeleženci okrogle mize v Miheličevi galeriji na Spodnjem trgu v Škofji Loki spregovorili o črpanju evropskih sredstev, zaposlitveni politiki, mladih, kulturni dediščini in o nekaterih infrastrukturnih projektih zgrajenih s pomočjo evropskih sredstev. Dotaknili so se tudi problematike starejših in težav, ki jih ima slovenski zdravstveni sistem.

Po uvodni kratki predstavitvi kandidatk za Evropski parlament je besedo dobil podžupan Občine Škofja Loka mag. Robert Strah. Ta je povedal, da se lahko škofjeloško območje pohvali z nizko stopnjo brezposelnosti, saj ima območje močno gospodarstvo z veliko dinamike. Prav tako se je s pomočjo kohezijskih sredstev veliko vlagalo v infrastrukturo. »Škofja Loka se lahko skupaj s sosednjima dolinama pohvali z nizko stopnjo brezposelnosti. To je med drugim posledica ogromnih investicij v podjetništvo in izobraževanje, ki so bila v veliki meri financirana z evropskimi sredstvi,« je povedal mag. Robert Strah in dodal, da pogreša aktivnost sedanje politične garniture pri črpanju evropskih sredstev. Po njegovem mnenju smo veliko zamudili, saj je črpanje sredstev izredno šibko.

Teme črpanja evropskih sredstev se je dotaknila tudi aktualna evropska poslanka Romana Tomc, ki je povedala, da se večina sredstev v Sloveniji počrpa preko razpisov, ki jih pripravijo ministrstva. Po njenem mnenju za slabo črpanje sredstev ne gre kriviti Bruselj, ampak slovensko vlado, ki ne razpisujejo razpisov, preko katerih bi lahko prišli do evropskega denarja. »Če razpisov za določeno infrastrukturo ali za mlade ali za domove za starejše ni, je za to odgovorna država, vlada, ker tega razpisa ni pripravila.«

Glede zaposlovanja mladih je povedala, da danes brezposelnost ni problem, ampak je to nekaj splošnega. Za nizko brezposelnost se gre pretežno zahvaliti gospodarski rasti in evropskim sredstvom namenjenim predvsem mladim. Program s katerim je Bruselj s finančnimi sredstvi pomagal zmanjševati brezposelnost, je pregledovala Romana Tomc, ki je preverjala ali se evropska sredstva namenjena mladim, porabljajo v skladu z določili ali ne. Ob tem je omenila: »Evropska unija je dala 9 milijard evrov za zmanjševanje brezposelnosti mladih, to je skoraj toliko denarja, kot ga ima slovenski proračun.« Na tej točki je aktualna evropska poslanka še opozorila, da slovenski izobraževalni sistemi ne sledijo več temu, kar se na trgu dela potrebuje. Imamo veliko izobraženih, toda premalo kvalificiranih.

V očeh Romane Tomc so starejši težje zaposljivi kot mladi. »Pri nas se je to v preteklosti reševalo na zelo nesprejemljiv način. Starejše, ki so bili tik pred upokojitvijo so dali na zavod, kjer so čakali na upokojitev. Menim, da je to neprimeren in nedostojen način,« je dejala Tomčeva in nadaljevala:« V Evropskem parlamentu, če bo še priložnost, se bom ukvarjala s starejšimi, tudi z zaposlovanjem starejših, predvsem pa s pokojninami. Veliko smo naredili na gospodarskem področju, toda izredno malo na področju pokojnin. Starejši si zaslužijo dostojno življenje. Pokojnine so tiste, za katere moramo v prihodnosti bolje poskrbeti.« Aktualno evropsko poslanko med drugim skrbi, kaj bo s slovenskimi pokojninami, saj je trenutni pokojninski sistem nevzdržen. Izpostavila je tudi, da smo danes kot država veliko manj pripravljeni na naslednjo gospodarsko krizo, kot smo bili leta 2009, kajti takrat smo imeli večje možnosti za zadolževanje kot danes.

O zdravstveni problematiki je spregovorila Alenka Forte, ki je mnenja, da je slovenski zdravstveni sistem v izredno slabem stanju: »Če gledaš pacienta. Kaj je njemu pomembno? Da v primeru, ko potrebuje zdravnika, čimprej pride do njega. Tukaj smo mi izredno slabi. Naša država teh podatkov za analizo v Evropo sploh ne pošilja. Nikjer ne moreš dobiti podatke kakšne so čakalne dobe in, ali je pacient zadovoljen. Teh podatkov Slovenija ne javlja, ker smo tukaj porazni.«

V nadaljevanju je prisotnim razložila razlike med javnim in zasebnim zdravstvom ter povedala, da so zdravniki danes v Sloveniji resnično obremenjeni:« Slovenski zdravnik dela 20-30 ur več kot evropski kolega, imamo res neverjetne obremenitve, saj nimamo nekega standarda, kaj je normalno delo. Zdravniki odhajajo v tujino, ker so pri nas pregoreli, veliko se jih zdravi zaradi depresije. To je realnost, o kateri se ne govori.« V zaključku je Fortejeva še povedala, da v kolikor bi imeli na vladi stranko SDS, krize odhajanja zdravnikov ne bi bilo, saj je stranka imela pripravljen dober program, ki bi rešil težave v zdravstvu.

Romana Tomc je udeležencem okrogle mize še povedala, da je stranka SDS vložila zakon o demografskem skladu. »Ne govorimo samo o tem kako slabo je stanje, ampak tudi nekaj naredimo. Čakali smo, da bodo drugi kaj naredili, pa niso, zato smo se odločili, da ta zakon v proceduro pošljemo sami,« je povedala Romana Tomc in vsem prisotnim obrazložila namen in prednosti demografskega sklada.

Po zaključenem uradnem delu okrogle mize, je sledilo prijetno druženje, kjer so lahko vsi prisotni osebno spregovorili s kandidatkama na skupni listi SDS in SLS za Evropski parlament.