Previsoka obdavčitev visoko izobraženega kadra
nedelja, 2. 10. 2011
IZTOK PODKRIŽNIK: Hvala lepa za besedo. Spoštovani ministri, spoštovani kolegi! Slovenija se po mednarodnih davčnih raziskavah uvršča v sam vrh držav z najvišjo obdavčitvijo dela, še posebej visoko je obdavčen izobraženi kader, inženirji, razvojniki, ki je ključen za tehnološki razvoj in napredek slovenskih podjetij in s tem celotne Slovenije. Učinek veljavne obdavčitve je, da delodajalce izobraženi kader stane več kot v ostalih državah. Sam zaposleni pa prejme nižjo neto plačo kot če bi delalo v kateri od teh držav, na primer v Avstriji. Posledica tega je, da izobraženi kader, ki je ključen za tehnološki razvoj, odhaja v tujino. Zaradi tega Slovenija vse bolj tehnološko zaostaja za drugimi državami kar se pozna tudi na našem življenjskem standardu, blaginji in javnofinančnem položaju. Slovenija se tudi oddaljuje od cilja, da bi bili na znanju temelječa družba. Vlada je v dokumentu izhodna strategija 2010-2013, kot enega od ukrepov za izhod iz gospodarske krize, navedla tudi uvedbo tako imenovane socialne kapice, omejitev zgornje višini zavarovalne osnove za socialne prispevke. S tem ukrepom bi razbremenili visoko izobraženi kader, vendar pa ta ukrep ni bil sprejet. Tudi nisem zasledil, da bi bil sprejet kakršenkoli drug ukrep za razbremenitev visoko izobraženega kadra. Zato sprašujem: Ali se kot minister, pristojen za finance in minister, pristojen za gospodarstvo, te problematike zavedate in ali nameravate v kratkem sprejeti kakršenkoli ukrep za omejitev oziroma rešitev tega problema? Hvala lepa. Zahvaljujem se pa tudi ministru, gospodu Gaspariju, za poslani odgovor, ki sem ga prejel danes tekom dneva. Hvala.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Hvala lepa. Spoštovani! Tu imamo manjšo ekspertizo. Prosim pa za vprašanja, da lahko nadaljujem v dodatnem odgovoru. Na Ministrstvu za finance se zavedamo problematike skupne davčne obremenitve visoko izobraženega kadra, vendar javnofinančni položaj na kratki rok ne omogoča sprejetja ukrepov, ki bi imeli za posledico zmanjšanje prihodkov državnega proračuna. Glede na porazdelitev zavezancev po dohodkovnih razredih 70% zavezancev z dohodkom do povprečne plače je s prerazporeditvijo bremen v breme višjih dohodkovnih razredov v dobro srednjega dohodkovnega razreda visoko izobraženih ob nevtralnem učinku na državni proračun nemogoče doseči zaznavne razbremenitve. Glede na zaveze in cilje v zvezi z javnim dolgom tudi ni pričakovati, da bi lahko na srednji rok prišli do prerazporeditev po vrstah davkov, na primer znižanje davčnih obremenitev dela na račun povečanja obdavčitve potrošnje ali na račun povečanja obdavčitve kapitala oziroma premoženja. Če že, potem bomo to porabili za zmanjšanje primanjkljaja.
Navajate, da je učinek veljavne obdavčitve, da delodajalca izobraženi kader stane več kot v ostalih državah, kar ima za posledico odliv izobraženega kadra v tujino. Pri mednarodnih primerjavah obremenitve dela moramo opozoriti na različne metodologije, ki za Slovenijo glede na povprečni dohodkovni nivo niso vedno primerne. Pri mednarodni primerjavi obdavčitve se sklicujete na raziskavo svetovno znane finančne revije Forbes, po kateri se Slovenijo uvršča v sam vrh držav z najvišjo obdavčitvijo dela. V zvezi s to raziskavo je treba poudariti, da je za Slovenijo neprimerna, ker so primerjave narejene pri višinah bruto dohodkov, ki so za slovenski povprečni dohodkovni položaj zelo visoki in zato izjemni. V reviji Forbes so izračuni narejeni na nivoju 50 tisoč evrov, 100 tisoč evrov, 200 tisoč evrov in milijon evrov plače. Povprečne bruto plače so v razvitejših evropskih državah, kot sta Velika Britanija in Luksemburg, v povprečju tudi do 4-krat višje kot v Sloveniji, medtem ko je primeroma v Nemčiji in Avstriji njihova povprečna letna bruto plača približno 50 tisoč evrov, v Sloveniji pa predstavlja dohodek v višini 50 tisoč evrov približno 280% povprečne bruto plače, saj je v letu 2010 ta znašala 17.938 evrov. Za primerjavo obdavčitve dohodkov iz zaposlitve se za to običajno uporablja izračune iz publikacije OECD “Tax and Wages”. V navedeni publikaciji in metodologiji, ki se v njej uporablja, je narejena primerjava obdavčitve dela kot delež vseh davkov in prispevkov v stroških dela, to je tako imenovani davčni primež, pri treh višinah dohodkov, izraženih v deležu od povprečne plače v posamezni državi, in sicer pri 67% povprečne plače, 100% in 167% povprečne plače. Po tej metodologiji je po podatkih za leto 2010 obdavčitev dela na podobni ravni kot v povprečju EU, v Sloveniji 15, je pa davčni primež v Sloveniji pri vseh treh nivojih dohodka nižji kot v Avstriji in Nemčiji, se pravi, celo nekoliko boljši smo, kar se tega tiče. Če pa pogledamo strukturo davčnega primeža v Sloveniji, dohodnina, prispevki za socialno varnost, lahko ugotovimo, da največji delež v davčnem primežu v Sloveniji prestavljajo prispevki za socialno varnost, in sicer pri dohodki v višini 67% povprečne plače je davčni primež iz naslova dohodnine 5,7% in iz naslova prispevkov 32,9%. Pri dohodku v višini 167% povprečne plače pa je davčni primež iz naslova dohodnine 14,7%, iz naslova prispevkov pa zopet, jasno, 32,9%.
Na Ministrstvu za finance se zavedamo, da je obremenitev dohodkov v tretjem davčnem razredu pri dohodnini prevelika, posebej ker je meja tretjega razreda postavljena relativno nizko na povprečni plači, kar pomeni, da so dohodki nad to mejo takoj obdavčeni po mejni stopnji 41%. To pomeni relativno visoko obdavčitev srednjega dohodkovnega razreda, kamor sodi visoko izobraženi kader. Do navedenega so pripeljale parcialne spremembe dohodnine v preteklosti – vemo, v kateri preteklosti, kajne -, usmerjene na posamezne vrste dohodkov in določene davčne zavezance. Razbremenjevanje nižjih dohodkovnih razredov z uvedbo dodatne splošne olajšavo, to smo mi dejansko še dvignili, razbremenjevanje visokih dohodkovnih razredov z uvedbo treh davčnih razredov z najvišjo stopnjo v višini 41% in izključitev dohodkov iz kapitala iz sintetične obdavčitve, tako imenovana dodatna obdavčitev dohodkov, ki niso iz aktivnosti. Navajate, da je Vlada v dokumentu izhodne strategije kot enega od ukrepov za izhod iz krize navedla tudi uvedbo socialne kapice. Navedeni ukrep je bil proučen in ni bil sprejet iz finančnih pa tudi vsebinskih razlogov. Razlogi finančne narave so ti, da bi ta povzročila od sedemdeset do sto sedemdeset milijonov evrov zmanjšanja prihodkov, vsebinski pa da bi morali dejansko prilagoditi raven pravic tako kot jih prilagajajo tam, kjer to socialna kapica uvaja. Toliko bi jaz imel.
IZTOK PODKRIŽNIK: Hvala za besedo. Sam bi se zahvalil ministru za odgovor, ki ga je dal vendar v Sloveniji še vedno imamo veliko podjetij s prenizko dodano vrednostjo. Poleg tega je potrebno tudi povedati, da večji del te dodane vrednosti ta podjetja dajo tudi, se pravi za same stroške dela namesto, da bi ta sredstva namenjali za sam razvoj in s tem prispevali k dvigu dodane vrednosti. To se mi zdi, da posledično bi tudi pozitivno lahko vplivalo na, bom rekel same prihodke v državno blagajno.
Tako da, veliko je bilo res v preteklosti narejenih razno raznih izračunov, dejansko pa, bom rekel ti ukrepi ne kažejo nekih pozitivnih učinkov, še ne. Moram reči, da to je zelo pomembna točka in mislim, da bo potrebno v Sloveniji pripraviti res eno novo politiko kar se tiče same konkurenčnosti kajti Slovenija ne sme dajati vtisa, se pravi navzven da je dežela, se pravi s poceni delovno silo. Mi se moramo tukaj dejansko boriti, da bomo ohranili ta razvojna jedra, te razvojne centre in da bomo na podlagi tega lahko dejansko konec koncev vsi skupaj boljše živeli.
Moram reči, da sem tudi pred nekaj dnevi obiskal in bil prisoten na otvoritvi nekih novih razvojnih prostorih, tujega investitorja, s pomočjo JAPTI-ja so tudi dobili v Sloveniji neka dodatna sredstva in moram reči, da ni vse tako slabo. Pa ni pa prepozno, da dejansko ne ustvarimo nekega boljšega okolja, ki bo dal, bom rekel Sloveniji nek nov motor, se pravi neko svežino, da bodo ti razvojniki ostajali v Sloveniji, se pravi, da ne bo ta pamet odtekala v tujino. To se mi zdi ključnega pomena in bi vprašal gospoda ministra, kaj meni o teh ukrepih ali je kakšen dejansko ukrep na vidiku, da pride v Sloveniji do neke boljše situacije na temu področju ali bo ostalo tako kot je danes? Hvala.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Hvala lepa. Torej načeloma naj bi ukrep kot rečeno povečanje posrednih davkov, bodisi DDV, trošarine in zmanjšanje obremenitve dela. V razmerah, ko imamo primanjkljaj v višini milijardo sedemsto planirano, zaradi zamrznitve prevzema novih obveznosti bo manjši od tega, zdaj pa preračunavamo kakšen bo ta učinek, da predstavljamo prve rezultate Evropski uniji. V teh razmerah seveda ni moč ene davke povečevati druge pa zniževati, da bi dosegli neke druge učinke razen prvega učinka, to je zmanjšanje javno finančnega primanjkljaja pod ciljanih 3%, postopno potem seveda tudi odprava tega primanjkljaja.
V nadaljevanju pa je seveda ukrep davčnih razbremenitev, tako teh najnižjih, se pravi dvig splošne olajšave na raven minimalne plače kar imajo v Avstriji, kot posebne olajšave za tiste, ki imajo višje dohodke pa sorazmerno izjemno dosti prispevajo za socialno varnost. Smiseln bi moral biti zato fiskalni prostor, dajejo ga pa učinki ustrezne razvojne politike. Mi smo ogromno truda vložili, začelo se je že s tistimi razvojno investicijskimi programi pred nastopom te vlade, mi smo ta tempo nadaljevali, rezultati se pri izvozu že kažejo, kazale se bodo še v večji meri in takrat bo tudi izvedljivo izboljšanje na področju javnih storitev in bolj pravične socialne politike.