Prepad med besedami in dejanji – Nacionalni reformni program vlade Mira Cerarja

Danes so v Državnem zboru na skupni seji Odbora za gospodarstvo in Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide poslanci obravnavali drugi osnutek Nacionalnega reformnega programa 2017–2018. Reform in ukrepov, ki jih napoveduje vlada, je ogromno, izvedba le teh pa vprašljiva.

Evropska poslanka Romana Tomc (SDS/ELS) se sprašuje o smiselnosti reform, ki so napisane zgolj za to, ker to od nas in od vseh ostalih držav članic zahteva Evropska komisija: »Če bi se uresničila polovica od tega, kar je vlada zapisala v Nacionalnem reformnem programu 2017–2018, nam naslednje leto ne uide prvo mesto na lestvici svetovne konkurenčnosti, ki jo objavlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta. Trenutno pa med 61 državami zasedamo 43. mesto. Reform in ukrepov, ki jih napoveduje vlada je namreč toliko, da bomo brez težav pometli s konkurenco. Vendar se bojim, da temu ne bo tako in da je Nacionalni reformni program samo še en dokaz, da papir prenese vse.«

V Nacionalni reformni program naj bi vsakokratna vlada zapisala glavne usmeritve razvoja in najpomembnejše naloge, ki jih namerava uresničiti v naslednjem obdobju. Tudi ta dokument pa na žalost predstavlja zgolj seznam visokoletečih obljub, ki se nikoli ne uresničijo. Romana Tomc ob tem dodaja: »Zapisi v Nacionalnem reformnem programu niso le zavajajoči, ampak kažejo tudi na popolno odmaknjenost vlade od realnega stanja gospodarstva in družbe. Tudi tokrat so napovedane strukturne reforme, med katerimi sta, seveda, na prvem mestu zdravstvena reforma in reforma dolgotrajne oskrbe. Da se pri zdravstveni reformi zatika in da gre v bistvu le za projekt zagotavljanja dodatnih finančnih virov ne pa za pravo reformo, je že dolgo jasno. Kako bo z dolgotrajno oskrbo pa je še skrivnost, čeprav naj bi bil predlog na vladi že pred poletjem.«

Kar zadeva fiskalno načrtovanje in nadzor naj bi se obetali veliki premiki v nadzoru posrednih proračunskih uporabnikov. Iz zapisanega je mogoče slutiti, da sedaj vlada pravi kaos in da je skrajni čas, da se uvede boljši nadzor. Romana Tomc komentira: »V poglavju o upravljanju dolga izvemo, da težava naše zadolženosti, ki je v letu 2015 dosegla 83,2 % BDP ni samo v tem, da je to precej velika številka, ampak predvsem v tem, da smo zadolženi v tujini in zaradi tega zelo odvisni od dogajanja na svetovnih finančnih trgih. Vendar vlada to zavije v tančico lepih besed. Takšno “strokovno” leporečenje najdemo na vsaki strani tega dokumenta. Na davčnem področju sta zopet omenjena nepremičninski davek in Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin. Slednji naj bi bil pripravljen še letos. Če se spomnimo, kakšne težave so bile pri prejšnjem poizkusu, ki je nastajal pod taktirko sedanje ministrice za finance, se od tega cilja lahko v letošnjem letu kar poslovimo.«

Na področju trga dela je zopet predvidenih ogromno projektov, namenjenih predvsem zmanjšanju dolgotrajne brezposelnosti. Ta pa se kljub silnim naporom in ob pomoči evropskih sredstev nikakor noče znižati. Romana Tomc ob tem doda: »Glede na slabe rezultate v preteklosti bi se bilo morda treba vprašati, če bolezen zdravimo s pravim zdravilom, ampak to najbrž presega okvire razmišljanja pristojnega ministrstva.«

Zaključila je z mislijo: »Ta dokument vsebuje vse in še več, kar bi morala narediti vlada, pa ne bo naredila. Je ogledalo dela vlade Mira Cerarja. Lahko bi rekli celo njen zaščitni znak – prepad med besedami in dejanji. Lepo, predvsem pa dobro za resnični preboj Slovenije in njen gospodarski, socialni in družbeni napredek bi bilo, če bi kdaj sprejeli dokument, ki bi ga znali in si ga tudi upali uresničiti. Ampak za to je potrebna neka druga vlada.«