Prenehanje veljavnosti zakona o družbenem pravobranilcu Republike Slovenije

Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Mnenje Poslanske skupine SDS je predstavil poslanec SDS, DIMITRIJ KOVAČIČ: Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Mnenje Poslanske skupine SDS je predstavil poslanec SDS, DIMITRIJ KOVAČIČ: Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Mnenje Poslanske skupine SDS je predstavil poslanec SDS, DIMITRIJ KOVAČIČ: Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke podpira predlagani zakon o ukinitvi družbenega pravobranilstva. Dejstvo je, da je večji del nalog družbenega pravobranilstva izčrpan, novih tovrstnih nalog pa zaradi spremenjene strukture lastništva v Sloveniji v prihodnje ne bo več. Zato bi bilo nadaljnje vztrajanje pri ohranjanju te institucije, ki je nekakšen relikt preteklosti, kot vemo izhaja še iz predhodnega obdobja, z imenom družbeni pravobranilec samoupravljanja. Torej v današnjem času bi bil to nadaljevanje te institucije nekakšen svojevrsten anahronizem. Res pa je, da je družbeni pravobranilec v preteklih letih imel pomembno poslanstvo varuha javnega interesa v procesu privatizacije, ko je skrbel, oziroma bi moral skrbeti za zakonitost preoblikovanja družbenega premoženja v zasebno ali državno premoženje. Ta proces je pogosto potekal zelo vprašljivo. In prepričani smo, da je v preteklem obdobju preoblikovanja družbene lastnine v zasebno prišlo do precejšnjega oškodovanja družbenega premoženja. Družbeni pravobranilec se je marsikje uspešno zoperstavljal poskusom oškodovanja družbenega premoženja. Marsikaj pa je šlo tudi mimo njega, saj v vsem ni mogel biti niti seznanjen. Menimo, da je v celoti gledano družbeni pravobranilec uspel preprečiti le manjši del oškodovanja družbenega premoženja, ki se je zgodilo v fazi lastninskega preoblikovanja. S tem pa seveda ne želimo reči, da je bila ta institucija v tem času nepotrebna. Potrebna je vsekakor bila. Morala pa bi biti tako organizacijsko, kot tudi kadrovsko bolje usposobljena. Imeti pa bi morala tudi jasnejše in večje pristojnosti. Kot kaže pa prejšnji politični oblasti ni bilo veliko do tega, da se negativnim pojavom, ki so vzporedno s procesom preoblikovanja družbene lastnine potekali, učinkovito stopi na prste. Kljub temu pa je družbeni pravobranilec v nekaterih primerih funkcioniral dobro in preprečil nekatere poskuse divjih privatizacij, za kar mu gre vse priznanje. Vendar pa žal zaradi omenjenih sistemskih možnosti, kot sem že povedal, ni mogel zaustaviti večjega dela takšnih divjih privatizacij, zlasti še tam ne, kjer se je to dogajalo z večjo ali manjšo podporo politične oblasti. Kakorkoli že, družbenega pravobranilca, kot državne institucije v današnjem času ne potrebujemo več, zato poslanska skupina Slovenske demokratske stranke podpira njeno ukinitev. Prav pa je, da se vse nedokončane zadeve nadaljujejo, da se zagotovi njihova prioritetna obravnav pred pristojnimi sodišči, tako da se bodo te zadeve v čim krajšem času tudi pravnomočno končale. Prav je tudi da vsi tisti, ki na teh nedokončanih zadevah delajo, da jih nadaljujejo, in sicer začasno znotraj državnega pravobranilca, po dokončanju pa nadaljujejo delo v okviru ministrstva za pravosodje kamor se z uveljavitvijo tega zakona vsi zaposleni tudi formalno pravno prerazporedijo. Kot rečeno iz teh razlogov v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podpiramo predlog in bomo predlagani zakon tudi podprli.