Premier Janez Janša; NATO in EU morata združiti moči

Predsednik Vlade Republike Slovenije in predsednik Evropskegasveta Janez Janša, ki se mudi na vrhunskem zasedanju zveze NATO vBukarešti, se je v svojem današnjem nagovoru predsednikom držav in vladčlanic Severnoatlantskega zavezništva zavzel za pospešitev procesavključevanja držav Zahodnega Balkana v evro-atlantske integracije,obenem pa je izpostavil tudi pomen medsebojnega sodelovanja Evropskeunije in NATO pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti v svetu.Kot je dejal na srečanju znovinarji ob robu vrha, se kljub temu, da Makedonija ni dobila povabilav zvezo NATO, črni scenarij ni uresničil, saj so voditelji držav invlad sklenili, da lahko povabilo dobi brez čakanja na novi vrhzavezništva, takoj ko bo rešila problem z imenom. »Jasno je, da je nastrani predstavnikov Makedonije razočaranje, podobno temu, kakršno jebilo v Sloveniji, ko madridski vrh leta 1997 ni izdal povabila začlanstvo Slovenije v zvezi NATO in je Slovenija na to čakala še petlet,« je dejal premier ter ponovil podporo Makedoniji pri vstopanju vevro-atlantske integracije. Slovenija je namreč vseskozi zagovarjalapolitiko odprtih vrat, v veliki meri pa je rezultat slovenskegavztrajanja tudi zaveza, da ni potrebno čakati do naslednjega vrha, daMakedonija dobi povabilo za polnopravno članstvo.Sicer pa se je slovenskipremier in predsednik Evropskega sveta Janez Janša sestal tudi zmakedonskim predsednikom vlade Nikolo Gruevskim in mu svetoval, najbodo še naprej konstruktivni in naj ne odstopijo od pogajanj, saj lahkoravno nadaljevanje pogajanj in iskanje kompromisa glede imena stvarizelo hitro premakne naprej. Dodal je, da se je tudi Grčija zavezala kkonstruktivnosti, kar je vsekakor pomembno in zavezujoče. Makedonija po mnenjupredsednikov držav in vlad izpolnjuje kriterije za članstvo vZavezništvu, problem je le pri imenu, zaradi česar je Grčija uporabilapravico veta, nekaj drugih držav pa je Grčiji izrazilo tudi t. i.notranjo solidarnost. »Normalno je, da imajo različne države različnastališča ob različnih vprašanjih, in sicer glede na to, kako blizu sotočkam, o katerih se odloča,« je dejal premier.Sicer pa so voditelji državdanes v zvezo NATO povabili Albanijo in Hrvaško, medtem ko Ukrajina inGruzija še nista dobili akcijskega načrta za članstvo oz. statusakandidatke. So se pa voditelji držav zveze NATO dogovorili, da bostadržavi postali članici. Potrdili so še začetek okrepljenega dialoga zBosno in Hercegovino ter Črno goro, kar pomeni začetek približevanjačlanstvu.»Vrh je zanimiv in naporen.NATO sedaj sprejema odločitve v drugačnih strateških okoliščinah kotvčasih in premisleki so težji in tudi daljši,« je premier orisalvzdušje na vrhu v Bukarešti. Poleg odločitve o širitvi je namreč vospredju Afganistan, medtem ko se bodo voditelji držav in vlad jutriločeno sestali še s predsednikoma Ukrajine in Rusije.Sicer pa je premier Janez Janšav svojem današnjem nagovoru izrazil zadovoljstvo, da v Zavezništvovstopata novi državi članici iz regije Zahodnega Balkana – Hrvaška terAlbanija. Pozdravil je tudi napredek, ki so ga na svoji potivključevanja v NATO naredile Ukrajina, Gruzija, Bosna in Hercegovinater Črna gora. Tovrstna prizadevanja držav na področju ZahodnegaBalkana, po mnenju predsednika slovenske vlade, ostalim državam v tejregiji pošiljajo jasno sporočilo. »Sledimo cilju o vzpostavitvi širšegapodročja blaginje, varnosti in skupnih vrednot, ter si prizadevamo, dacilj Evrope kot celote ne bo premaknjen v daljno prihodnost,« je dejalpremier Janez Janša.Predsednik slovenske vlade inEvropskega sveta je v nastopu poudaril tudi pomen medsebojnegasodelovanja Severnoatlantskega zavezništva in Evropske unije, saj bi letako dosegli kar največjo učinkovitost. Zavzel se je za vključenostEvropske unije v strateško razmišljanje Severnoatlantske zveze, saj sepomen in prispevek Evropske unije pri zagotavljanju globalne varnostivedno bolj krepita. Ravno tako pa, po njegovih besedah, konceptiEvropske unije temeljijo na močnih severnoatlantskih povezavah. »Vsmislu transatlantskega konsenza Slovenija podpira rešitve, ki bodoponudile nove izzive, ki bodo segli preko obstoječih dogovorov,« jedejal premier.Spremembe varnostne politike soSevernoatlantsko zavezništvo naredile še bolj privlačno za državečlanice in države pristopnice, z izpolnjevanjem svoje ključne nalogezagotavljanja kolektivne in nedeljive varnosti, pa je NATO postal zvezadržav, ki zagotavlja stabilnost na novih področij in na nove načine, ješe poudaril predsednik vlade Janez Janša.Predsednik VladeRepublike Slovenije in predsednik Evropskega sveta Janez Janša se je obrobu zasedanja sešel tudi s predsednikom avstralske vlade KevinomRuddom. Seznanil ga je s prednostnimi nalogami slovenskegapredsedovanja Svetu Evropske unije, govorila pa sta tudi o sodelovanjumed Evropsko unijo in Avstralijo pri soočanju z globalnimi izzivi kotso klimatske spremembe in pogajanja v okviru Svetovne trgovinskeorganizacije. Avstralski premier se je ob tej priložnosti zahvalil zanapredek pri krepitvi in instrumentalizaciji odnosov med Evropsko unijoin Avstralijo. Sogovornika sta izrazila tudi zadovoljstvo nad dobrimiodnosi med državama, h katerim prispeva tudi velika slovenska skupnostv Avstraliji, dotaknila pa sta se tudi razmer na Zahodnem Balkanu ter vAzijsko-pacifiški regiji in izmenjala stališča glede aktualnihvprašanj, povezanih z obema regijama.(Vir:KPV)