Premier Janez Janša: Lizbonska strategija deluje, pred Evropo so novi izzivi

Tokratni spomladanskiEvropski svet, ki mu je predsedoval predsednik vlade Janez Janša, jebil posvečen predvsem trem glavnim vprašanjem: zagonu novega triletnegacikla Lizbonske strategije, razpravi o energetsko-podnebnem paketu indogovorih o potrebnih odzivih na razmere na finančnih trgih. Voditeljidržav in vlad so se strinjali, da Lizbonska strategija deluje, Evropskaunija pa beleži solidne gospodarske rezultate.Kot je po prvem dnevu vrhaEvropske unije v Bruslju dejal premier Janez Janša, se je javniprimanjkljaj v povezavi prepolovil, gospodarska rast podvojila, vzadnjih letih pa je bilo ustvarjenih preko šest milijonov novihdelovnih mest. »Seveda pa to ni razlog za počitek,« je opozoril premierin dodal, da so pred nami novi izzivi, ki so vezani na vprašanjapodnebnih sprememb, energetske varnosti in tudi finančne stabilnosti.Eden glavnih namenov novegacikla Lizbonske strategije je izboljšanje implementacije in poglobitevstrukturnih reform. Pri tem je premier in predsednik Evropskega svetaJanez Janša izpostavil boljšo skrb za ljudi in okolje ter bolj podjetnoin tudi bolj inovativno Evropo. Pri boljši skrbi za ljudi je dejal, daje Lizbonska strategija močno okrepljena s socialno dimenzijo, velikopozornosti je namenjene izobraževanju mladih in odraslih ter vprašanjuvečje socialne vključenosti in kohezije. Za drugo prednostno področjeje izpostavil boljšo skrb za okolje. »Polni potencial gospodarskih insocialnih reform lahko dosežemo le v sinergiji s trajnostnim in zdravimokoljem,« je menil ter dodal, da morajo biti tudi vlade članic Evropskeunije pri tem za zgled ter na ta način spodbujati državljane.Evropsko unijo je potrebnonarediti še bolj podjetno, je menil premier. Izrazil je prepričanje, daje skupni trg dolgoročno najboljši način za zagotavljanje globalnekonkurenčnosti, pri tem pa velik in neizkoriščen potencialpredstavljajo mala in srednje velika podjetja. Tem je potrebno tudi vprihodnje omogočali lažji dostop do raziskovalne infrastrukture infinančnih virov, pri tem pa stremeti k zmanjševanju birokracije.Za četrto področje jeizpostavil večjo inovativnost Evropske unije. »Znanje in ustvarjalnostEvropejcev sta temelj vsega ostalega,« je dejal ter dodal, da jepotrebno omogočiti prost pretok znanja, zato se uvaja peta svoboščina.Kot konkreten primer je navedel odločenost Unije, da se širokopasovnapovezava pripelje v vse evropske šole do leta 2010, uresničiti pa jepotrebno tudi nekatere ključne projekte, kot sta Evropski inštitut zatehnologijo in satelitsko-navigacijski projekt Galileo.Najdaljšo in najboljpoglobljeno razpravo pa so člani Evropskega sveta imeli o energetiki.Evropska unija mora tako glede na lani postavljene cilje, po besedahpremierja, sprejeti potrebne odločitve za uresničitev ciljev in dogovordoseči do konca leta. »Potrebujemo pa tudi tehnološki preboj, lahkorečemo, da začenjamo tretjo industrijsko revolucijo,« je dejal.Evropski voditelji so se strinjali, da bodo dogovor oenergetsko-podnebnem paketu dosegli do konca letošnjega leta, zEvropskim parlamentom pa naj bi se uskladili do konca njegovegatrenutnega mandata, najkasneje pa v prvih mesecih leta 2009. Po besedahpredsednika Evropskega sveta Janeza Janše bo tako Evropska unija imelana ta način še naprej vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam vglobalnem okolju. Predsedniki držav in vlad so se ukvarjali tudi zvprašanjem, kako v prihodnje zagotoviti večjo energetsko varnostoziroma večjo diverzifikacijo virov, ki pokrivajo potrebe Evropskeunije.Voditelji Evropske unije sotako danes opravili splošno razpravo, jutri pa bodo sprejeli tudiuradne zaključke. Kot je še dejal, sta jih francoski predsednik innemška kanclerka seznanila tudi s skupnim predlogom Unije zaSredozemlje, ki je nekakšna nadgradnja Barcelonskega procesa. Pri temje, po mnenju premierja, pomembno, da pri tem procesu sodelujejo vsedržave članice in tudi sredozemske države.Ob tej priložnosti jepredsednik vlade Janez Janša Svetu EU podaril darilo v spomin naslovensko predsedovanje. Tako je njegovemu generalnemu sekretarjuJavierju Solani podaril repliko stoječe ure, ki jo je oblikovalnajvečji slovenski arhitekt Jože Plečnik. Ta izjemni primerek modernegaslovenskega oblikovanja bo od sedaj naprej stalno razstavljen v 50.nadstropju palače Justus Lipsius.