Premier Janez Janša: Ključni izzivi ne ležijo znotraj Evropske unije, temveč zunaj nje

Predsednik Vlade Republike Slovenije in predsednik Evropskegasveta Janez Janša je danes v okviru srečanja, ki so ga organiziraliIFIMES- Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije,Urad vlade za komuniciranje in Center Evropa, spregovoril o globalnihizzivih, ki so v 21. stoletju pred Evropsko unijo.V uvodu je poudaril, da soizzivi, pred katerimi se nahaja Evropa v 21. stoletju, enakopredvidljivi kot so bili izzivi v devetdesetih letih prejšnjegastoletja. Vendar pa se je Evropska unija v času njenega delovanjanaučila pomembnih lekcij, zaradi česar je postala bolj odločna vizvajanju ukrepov, ki jih sprejema. Prav tako pa, po njegovih besedah,tudi hitreje pride do soglasja med posameznimi državami članicami.Evropa bo v sodobnem času tudi prvič definirala lasten nacionalnievropski interes, ki temelji na idejah iz Rimske pogodbe.Predsednik slovenske vlade jedejal, da so ključni izzivi, s katerimi se mora soočiti Evropska unijav 21. stoletju, svetovni mir in varnost, podnebne spremembe in bojproti revščini, ki so hkrati tudi trije temeljni globalni izzivi.Obenem je poudaril, da nobenega od teh treh ključnih izzivov ne morerešiti posamezni globalni akter, saj so vzroki in posledice, zaradikaterih so nastali, preveč prepleteni in neločljivo povezani. »Evropskaunija ima pri tem zaradi svoje specifične narave, zaradi tega, kar je,in iz česar je nastala, edinstveno vlogo ter mora prevzeti vodstvo vreševanju teh izzivov. Odgovori na izzive pa so nujni za prihodnostblaginje Evropejcev,« je poudaril premier. Izpostavil je tudi, daključni izzivi ne ležijo v Evropski uniji, temveč zunaj nje. »Čas jeprimeren, da začnemo razmišljati o Rimskih pogodbah v čezcelinskihokvirih,« je povedal predsednik slovenske vlade in navedel razloge,zaradi katerih mora Evropska unija prevzeti vodilno vlogo na globalnempolitičnem parketu. Po besedah predsednikaEvropskega sveta Janeza Janše pa so na poti k doseganju zastavljenihciljev Evropske unije, k obračanju navzven in soočanju z globalnimiizzivi, glavne ovire v Evropejcih samih. Po njegovem mnenju večinaevropske javnosti danes ni pripravljena, da bi se večji del pozornosti,aktivnosti in denarja Evropske unije namenil za spopad z globalnimiizzivi, predvsem zaradi strahu pred reformami, ki pa so vendarle nujne.V povezavi zreformami se je premier dotaknil ratifikacije Lizbonske pogodbe, ki ješe zadnji večji predpogoj za to, da se sedemindvajseterica obrnenavzven in prevzame vodilno vlogo pri soočanju z globalnimi izzivi.Lizbonska pogodba predvideva nove institucije in nove funkcije znotrajEvropske unije, ki bodo imele velik simbolni pomen, z njihovo pomočjopa se bo zgradila tudi celovita evropska identiteta prebivalcev.VIR:KPV