Premier Janez Janša gost oddaje TV Klub, POP TV

PETRA KERČMAR (voditeljica): Dober večer želim. V TV Klubu lepo pozdravljampredsednika vlade gospoda Janeza Janšo. Dober večer.JANEZ JANŠA (predsednik vlade RS): Dober večer.KERČMAR: Pravkar bomo v ozadju videli, kaj se ta trenutek dogaja tudi predpredsedniško palačo. Vidimo, še vedno je ogromno ljudi, ki so prišli predpredsedniško palačo, da bi se še zadnjič poklonili nekdanjemu predsednikudoktorju Janezu Drnovšku. Gospod Janša, tudi vi ste ob izreku sožalja dejali, daje doktor Drnovšek kljub bolezni zmogel še veliko moči, da je aktivnozagovarjal solidarnost za ljudi v stiski. Kdaj sta se z gospodom Drnovškomnazadnje slišala in ali sta morda zgladila nekatere spore, ki sta jih imelapredvsem v drugem delu mandata na relaciji predsednik vlade predsednik države?JANŠA: Mislim, da sva zadnjič govorila nekje jeseni po telefonu. Kar se sporovtiče pa je bilo tako. Politika je prostor srečevanja pa žal tudi razhajanj invedno, ko vstopaš v politiko moraš računati vedno tudi na to, da so tam tuditisti, ki imajo drugačne poglede. Končno je to povsem normalno, vendar, ko semzadnje dva dni razmišljal o tem, kdaj je prihajalo do eventualnih kratkihstikov z doktor Drnovškom sem ugotovil, da je to bilo večinoma takrat, kadar sobili vmes posredniki. Ne, kadar je bila neposredna komunikacija je bilosodelovanje dobro. Tudi takrat kadar sva bila na različnih političnih polih. Onje namreč znal, tudi, ko je bil predsednik vlade, včasih tudi v nasprotju ssvojim najožjim krogom poiskati stik z opozicijo. Spomnim se takih trenutkov,ko se je dogovarjal za sporazum Drnovšek-Račan, sva cel dopoldne sedela naBledu ob zemljevidih in čakala kakšen bo odgovor hrvaške strani glede na to, dani imel podpore v koaliciji smo se takrat pogovarjali širše, ker je šlo za neknacionalni interes in tudi ta množica, ki čaka na to, da se vpiše v žalnoknjigo je povsem razumljiva. Doktor Drnovšek je dobil na zadnjih volitvah, koje kandidiral za predsednika republike podporo 100 tisočev. Marsikdo bi seželel od njega posloviti. Recimo na pogrebu to zdaj ni mogoče in vpis v žalnoknjigo je edino takšno konkretno dejanje s katero lahko izkažeš nekospoštovanje.
KERČMAR: In prav doktor Drnovšek je bil med prvimi politiki, ki je recimo zaKosovo tako rekoč dejal, da je samo še vprašanje časa, kdaj bo Kosovo neodvisnoin to se je v teh dneh dejansko tudi zgodilo. Potem smo bili priča različnimposnetkom kot so demonstracije v Beogradu, pa tudi posnetkov iz našegaveleposlaništva, ko se je policija dobesedno umaknila s prizorišča, da so lahkopotem huligani vdrli in naredili škodo. Predsednik države, aktualni, gospodTürk se je tako odzval v smislu, da je treba zahtevati opravičilo inodškodnino. Tudi slovenska vlada je sicer zahtevala oz. obsodila samo dejanje,ampak samega opravičila in pa odškodnine ni zahtevala takoj. Mislim, da čez tridni, če se ne motim. Zakaj tako pozno?
JANŠA: Ne, to ne bo držalo. Mi smo formalne sklepe sprejeli na seji vlade, kije bila v četrtek. Zaradi teh dogodkov nismo sklicevali izredne ali pa dopisneseje, vendar smo mislim, da isto uro, ko se je ta vdor na slovenskoveleposlaništvo zgodil, protestirali neposredno. Naš zunanji minister jepoklical srbskega zunanjega ministra in mu povedal, da zahtevamo opravičilo,povračilo škode in kaznovanje storilcev in to smo?
KERČMAR: Takoj, še isti dan?
JANŠA: Isto uro pravzaprav in žal odgovori niso zadovoljivi. Mislim pa, da jeSrbija tukaj naredila zelo veliko napako, če nekdo govori o spoštovanjumednarodnega pravnega reda, potem najbrž ni ravno verodostojen, če sam ta redneposredno krši in to je tako, da prizadene interese številnih držav, tuditistih, ki recimo niso bile neposredno vpletene v ta dogajanja.
KERČMAR: In kako Slovenija kot predsedujoča EU krmari med vsemi temi velikimisilami, ravno na tem področju Kosova? Priznati Kosovo, ne priznati Kosovo, kerna eni strani imamo Srbijo s katero odlično in zelo dobro sodelujemo nagospodarskem področju. Potem vemo, kakšni so predlogi ZDA, zadnje dni pa vesčas poslušamo tudi Rusijo, ki državam, ki so ali pa, ki še bodo priznale Kosovocelo grozi. Najprej s silo in potem z nepredvidljivimi posledicami. KakoSlovenija krmari, kakšno je stališče?
JANŠA: Torej, Rusi tukaj svoje interese, to kar sedaj izjavljajo ni nobenopresenečenje, ker so to napovedovali v naprej in se je to pričakovalo. Mislim,da iz teh izjav, ki so bile izrečene na relativno nizki ravni, mislim, daizjave o uporabi sile, kaj veliko ne bo. Tudi v interesu Rusije ni, da se taregija destabilizira, ker bi to ogrozilo tudi njene interese.KERČMAR: Ampak je Slovenija malce previdna pri samem priznanju Kosova, ravnozaradi tega?JANŠA: Poglejte, kar se tiče razglasitve neodvisnosti, priznanja in tudideljene reakcije mednarodne javnosti, to je bilo vse pričakovano. Šlo je samo zavprašanje časa in vprašanje priznanja ni ključno vprašanje. Tisto kar je, zakar je bilo potrebno poskrbeti in kar je na slovenska ramena padla velika težaodgovornosti je bila ali pa še vedno je, skrb za stabilnost te regije in EU, kismo jo mi koordinirali v tem času, ko so se sprejemale najpomembnejšeodločitve, se ni ukvarjala s tem ali bo EU priznala Kosovo ali ne, ker to ni vpristojnosti EU. To je v pristojnosti vsake države posebej. Vedelo se je vnaprej približno, kdo bo takoj priznal, kdo v drugem valu, kdo kasneje. Tistokar je bilo pomembno je to, da so se sprejele odločitve o napotitvi Evopmisije, Misije evropske varnosti in obrambne politike in civilne misije, ker toso tiste ključne stvari, ki bodo v praksi zagotovile stabilnost oz. bodo zagotovile,da vsa ta dogajanja, ki spominjajo na dogajanja v 90. letih z mitingi,grožnjami, močnimi besedami, ki zelo spominjajo na Miloševičeve čase, da tadejanja ne bodo povzročila enakih posledic kot pa so jih v 90 letih. Takrat jeEU zamujala, mednarodna skupnost je zamujala. Zdaj mislim, da smo bilipravočasni, nekje smo se naučili ali pa se je Evropa naučila iz te lekcije.KERČMAR: Priznanje še sledi, ampak na domačem političnem prizorišču pa soseveda oči slovenske javnosti uprte predvsem v zadnje odmevne aretacije veliketrojice, lahko rečem, med gradbinci in sicer Zidarja, Tovšakove in pa Črnigoja.Na dan so prišli tudi dokumenti, ki razkrivajo kako so ti posli pravzapravpotekali. Zdaj pa me zanima, to se je sicer prvič zgodilo, da so se zgodile tako,bom rekla, odmevne te aretacije, pa vendarle na drugi strani je bila ves časdržava, ta, ki bdi nad porabo davkoplačevalskega denarja in tukaj tudi nekdanjičlan Računskega sodišča gospod Jakše, je s prstom pokazal na Ministrstvo zafinance, češ, ministrstvo bdi nad tem in gradbinci so že lahko izkoriščali karso, če so, da vendarle pa smo mi tisti oz. država, ministrstvo, ki potem tonadzira in mora to preprečiti. Kolikšna je tukaj ta odgovornost?JANŠA: Torej jaz mislim, morda se motim, ampak mislim, da ne. Na 1. seji tevlade, že v decembru leta 2004, takoj po prisegi smo se ukvarjali s temvprašanjem in mislim, da ravno na predlog finančnega ministra z Darsom innekaterimi vprašljivimi zadevami in skoraj ni bilo seje ali pa ni bilo meseca vtem mandatu, ko kakšen od teh problemov ne bi prišel na dan. Problem pa je bil,da so te stvari bile tako povezane, da se nikakor v ničemer ni prišlo do konca.Zdaj ne govorim o tem konkretnem primeru, ki mislim, da je tudi neka bolj alimanj stranska zadeva, čeprav je investicija vredna 20 milijonov evrov. Mislimna ta letališki stolp. Nihče v vladi ni vedel, da poteka preiskava na temkonkretnem primeru. Tisto kar je bilo odločilno za to, da smo se začeliodmikati od neke stare prakse, ko so bile sklenjene pogodbe za avtoceste in zapredore in te pogodbe so potem z aneksi preraščale osnovno ceno. Ponekod tudiza nekaj krat, je to, da smo zagotovili, da je več različnih institucij začelofunkcionirati drugače, da smo prišli do tega?KERČMAR: In zato ste potrebovali tri leta potem?JANŠA: Ne, ne, je bilo potrebno marsikaj. Tudi v kadrovskem smislu, tudi vsmislu spremembe zakonodaje in seveda tudi v smislu izgradnje nekaterihinstitucij, ki jih leta 2004 ni bilo v tem smislu, da bi lahko praktičnodelovale in več ali manj pri teh stvareh gre za širok krog povezanih ljudi inpreden pridejo rezultati, zato da pridejo na koncu rezultati je treba vložitizelo veliko dela. KERČMAR: Kako pa v bistvu odgovarjate na same očitke, ki smo jih slišali, dagre v bistvu za politizacijo samih aretacij? Tudi na sobotnem shodu SDS-a stedejali, da v bistvu izid boja med tem kapitalom in demokracijo bo odvisenpredvsem od SDS-a in ta izjava je potem izzvala kar nekaj replik. Pa bi mordapredlagala, da bi poslušala tudi predsednika SD-ja gospoda Pahorja kaj pravi.BORUT PAHOR (predsednik SD): Neprimerna zato, ker se kot sem rekel, politikamora vzdržati slehernega komentarja, bodisi pohvale ali graje dela pristojnihinstitucij, ker bi to bilo lahko razumljeno kot pritisk na njihovo neodvisnodelo.NOVINARKA: In vi to razumete kot pritisk?PAHOR: Da.KERČMAR: Gospod Janša, komentar.JANŠA: Saj to je bilo morda verodostojno, če bi se tega v opoziciji res držali,ampak ta vlada je bila 3 leta kritizirana, da je pred volitvami obljubljalaveliko rezultatov na področju boja proti gospodarskemu kriminalu in korupcijiin da teh rezultatov ni. Mi smo skoz govorili, da vzpostavljamo pogoje. Vladase ne ukvarja s konkretnimi primeri je pa dolžna zagotoviti, da bodo pristojneinstitucije imele pogoje za delo in da ne bodo pod političnim pritiskom. To, dakakšnih recimo temu, bolj učinkovitih ukrepov proti gospodarskemu kriminalu inkorupciji ni bilo tudi že v prejšnjih mandatih, je treba pripisati pravpolitičnemu vplivu in včasih se je prav čutilo na kakšnih sestankih, da senekako čaka na to, da bo politika rekla ali nekaj naredit ali ne in je trajalonekaj časa, da se je dopovedalo, da politika nima tukaj kaj govoriti, da jetreba delati po zakonu, da ni potrebno dovoljenje za to, da se dela, zato, dasmo pred zakonom vsi enaki, da je tisto kar zakon naroča dopustno. To je bilzelo velik problem in jaz bi pač pričakoval, da tisti, ki so skoz kritiziralivlado, da teh pogojev ne vzpostavlja, da zdaj, ko po dolgem trudu prihajajorezultati, da bomo dobili kakšno pohvalo. KERČMAR: Pravkar ste dejali, pred zakonom smo vsi enaki. To ves čas zatrjujete.Že pred volitvami ste in zdaj tudi na shodih in sicer v vaši stranki, pa mezanima, zakaj potem tega ne upoštevate tudi pri samem predlogu Računskegasodišča, ki vas je pozvalo, da razrešite zaradi hudih nepravilnosti Ministra zaokolje gospoda Janeza Podobnika oz. tudi, ko so zahtevali odgovor v rokupravijo, da so dobili odgovor o neodgovoru? Kaj zdaj to pomeni? Na eni strani karse tiče boja proti tajkunom in pa samih gradbincev enak zakon za vse, na drugistrani pri gospodu Podobniku, ministru drugače?JANŠA: Poglejte, slovenska ustava je zelo jasna. V ustavi piše kdo predlaga vimenovanje ministre, kdo jih razrešuje, kdo lahko predlaga razrešitev. Tadoločba Računskega sodišča je lahko takšna kot si jo tolmači Računsko sodišče.Po mnenju številnih ustavnih pravnikov pa je lahko tudi drugačna. To drugomnenje pravi, da neke institucije kot je Računsko sodišče, ki je nadzorni organ,ne more posegati v ustavno razmerje med zakonodajno in izvršno oblast.KERČMAR: Ampak je pa najvišji organ, ki bdi nad porabo javnega denarja in senekako pričakuje, da se ga spoštuje in se ga je v primeru nekaterih razrešitev?JANŠA: Še nikoli doslej se ni zgodilo, da bi katerokoli Računsko sodišče nasvetu predlagalo zamenjavo ministra. Tudi v Sloveniji se to ni zgodilo, čepravje Računsko sodišče odkrilo že bistveno hujše kršitve. Tukaj se postavljajotudi nekatera vsebinska vprašanja in dileme, ampak zdaj govorimo o formalnosti.Dokler te formalnosti ne bodo razrešene, dokler jaz ne bom imel kolikor tolikoenotnega mnenja pravnih institucij kako ravnati v tem primeru, se ne bomodločal. Bilo bi nepošteno od mene, da bi ravnal. Kar se pa tiče vsebine, vesteje pa Računsko sodišče odkrilo, da so se nezakonitosti dogajale v obdobju odleta 2002 do leta 2005, v času, ko gospod Podobnik ni bil minister. Njemu seočita, da teh zakonitosti, ki jih je zagrešila prejšnja vlada, ni odpravil vroku, ki mu je bil določen.KERČMAR: Tako, in zato poziv o razrešitvi. Tako.JANŠA: Tukaj je zagotovo Računsko sodišče vsebinsko ima argumente za totrditev, vsaj deloma, vendar pa je ukrep, ki je predlagan nesorazmeren zukrepi, ki so jih predlagali v vseh prejšnjih primerih, ko so obravnavalitakšne primere. S tem jaz ne govorim, da morda na koncu ne bo tako, kot pačzahteva Računsko sodišče, ampak preden bom jaz to predlagal. Ker jaz nezamenjujem. Mediji pišejo?KERČMAR: Predlagate Državnemu zboru. JANŠA: Pišejo, Janša noče razrešiti ministra. Veste, tudi, če bi jaz predlagalministra v razrešitev Državnemu zboru, mora za to glasovati večina v Državnemzboru. Če bi jaz brez nekih trdnih pravnih osnov predlagal zamenjavo ministraza okolje, 4 tedne pred obravnavo okoljsko energetskega paketa na Evropskemsvetu in bi se spustili v dvomesečno proceduro iskanja novega ministra,zamenjave starega in iskanja novega, bi EU na to slovensko vlado nekoliko čudnogledali?KERČMAR: Dobro. Morda samo še na kratko gospod premier. Na ta zadnja dogajanjatudi gotovo z gradbeno afero, so tudi spremenila razmerja v javnem mnenju,takoj bomo videli tudi našo anketo Vox Populi, vaša stranka se je namrečpopolnoma približala stranki Boruta Pahorja SD. Ali to pomeni, da zdaj na tempodročju vi prevzemate pobudo in lahko pričakujemo, da bodo do volitev v jeseniše kakšne odmevne zadeve?JANŠA: Torej veste, kaj si jaz mislim o anketah. Mislim, da sem to že večkratpoudaril tudi v tej oddaji in tega ne želim ponavljati, tudi se s tem neobremenjujemo, tudi, če zdaj govorim kot predsednik SDS smo javno obljubili, dado konca predsedovanja, ko je Slovenija ali pa slovenska vlada obremenjena zdvojnimi napori in dvojno nalogo, ne bomo vodili nobene kampanje in iz tegavidika se tudi z anketami ne ukvarjamo. Zagotovo je normalno, da v zadnjem letumandata prihaja tudi rezultati glede na vloženo delo, glede na projekte ali pareforme, ki smo jih začeli v prvi polovici mandata. To je povsem normalno. Karse pa tiče volitev je pa zagotovo še vse v rokah volivcev in mnogi od teh šeniso odločeni.KERČMAR: Res pa je, da vse sovpada ravno to leto, ko so volitve, ravno zato sopotem vsi, predvsem opozicija dejala, da gre za politizacijo zadev.JANŠA: Jaz bi si želel no, da vsaj do konca junija ta volilna kampanja, če jože morajo voditi, ni bolj ostra kot pa bi bila, če Slovenija ne bi predsedovalaEU. Žal se zdaj včasih zdi, da je to še dodaten razlog za napade na vlado.
KERČMAR: Gospod premier hvala lepa za pogovor.JANŠA: Hvala za vabilo.