Premier Janez Janša: Države LAK so zaveznice Evropske unije v boju proti podnebnim spremembam

Z udeležbo na tako imenovanih šestih mini vrhovih, ki jim jeslovenski premier in predsednik Evropskega sveta Janez Janša tudiso-predsedoval, je slednji sklenil udeležbo na 5. vrhu med Evropskounijo in Latinsko Ameriko ter Karibi, ki je potekal v Limi. Vrh jeocenil kot zelo uspešen, saj so bili na različnih področjih storjenipomembni koraki naprej, doseženo pa je bilo tudi veliko zbližanjestališč z državami Latinske Amerike in Karibov (LAK).Mini vrhovi – z Andsko skupnostjo (Kolumbija, Ekvador, Peru, Bolivija),Čilom, Mehiko, Mercosurjem (Argentina, Brazilija, Paragvaj, Urugvaj,Venezuela), Srednjo Ameriko (Salvador, Kostarika, Gvatemala, Honduras,Nikaragva, Panama) ter Cariforumom (Bahami, Barbados, Antigua inBarbuda, Belize, Dominika, Granada, Haiti, Jamajka, Dominikanskarepublika, St. Lucia, St. Vincent in Grenadini, Surinam, Trinidad inTobago) – so po besedah predsednika vlade pomenili konkretizacijonačelnih dogovorov, okrog katerih je že bilo doseženo soglasje medEvropsko unijo in LAK. Ti so posledica dejstva, da se Evropska unija vmnogih konkretnih primerih namreč ne more pogajati neposredno s celotnoregijo, ker je ta precej raznolika in razdeljena, zato tudi nimaoblikovanih skupnih pogledov na vsa odprta vprašanja.Glavna tema pogovorov Evropskeunije z omenjenimi državami so bili trgovinski in asociacijskisporazumi, kakor tudi dogovori in zaveze, vezane na obe ključni temi 5.vrha EU-LAK. Ta je bil namreč posvečen boju proti revščini in podnebnimspremembam. »Razprave so bile zlasti intenzivne glede boja protipodnebnim spremembam, ki postaja tudi v tem delu sveta del splošnezavesti in del politične agende držav regije. Posebej zaskrbljene sokaribske države, ki so zato na tem področju tudi najbolj iskrenzaveznik Evropske unije,« je po zaključku vrha dejal premier JanezJanša. Poudaril je, da gre to jemati kot dodatno spodbudo Evropskiuniji, da še okrepi svoje vodstvo v boju proti podnebnim spremembam zadosego učinkovitega in trajnega post-kyotskega sporazuma. »Velik uspeh je tudi, da smo zaisto mizo hkrati uspeli dobili vse štiri predsednike Andske skupnostiter imeli pozitivno in produktivno razpravo,« je bil optimističenpredsednik vlade in Evropskega sveta. »Tako smo tudi korak bližje ksklenitvi asociacijskega sporazuma med Evropsko unijo in Andskoskupnostjo, kar je naš veliki cilj, prav tako pa tudi želja našihpartnerjev iz Andske skupnosti.« Na 5. vrhu EU-LAK se voditelji držav in vlad niso mogli izognitivprašanjem migracij. Te so bile namreč ena najbolj zahtevnih posamičnihtem v času usklajevanja »Limske deklaracije«. Migracijski tok se je vzgodovini obrnil – potem ko so v prejšnjih stoletjih ljudje migrirali vdržave Latinske Amerike, se je migracijki tok obrnil. Tako se danesEvropska unija sooča z vprašanjem migracij ljudi iz tega dela sveta inga rešuje z enotnim pristopom, ki ga narekuje schengenski pravni red.Vsekakor pa je, po besedah predsednika vlade in Evropskega sveta JanezaJanše, pozitivno, da je bil usklajen tudi splošen pristop do zaščitečlovekovih pravic migrantov. VIR: KPV