Premier Janez Janša: Če pogledamo nazaj, vidimo, da je leta 1990 zmagal program dr. Jožeta Pučnika

Dr. Milan Zver: Slovenija ni, še vedno ni vpila kreposti, ki jih je živel dr. Jože Pučnik Ob 80. obletnici rojstva dr. Jožeta Pučnika in 23. obletnici ustanovitve Slovenske demokratske stranke je v Cankarjevem domu v Ljubljani 9. marca 2012 potekala slavnostna akademija SDS.

»Pred 23. leti je bila v tej isti stavbi ustanovljena ena od predhodnic naše stranke, nekaj tednov kasneje tudi druga. Tako smo na nek način v zgodovinski zgradbi, kjer so se polagali povsem fizično, stvarno, temelji slovenske demokracije,« je v uvodnem nagovoru dejal predsednik Vlade RS in predsednik SDS Janez Janša. Poudaril je, da danes ne obhajamo zgolj 23. rojstnega dne SDS, temveč se spominjamo tudi 80. obletnice rojstva dr. Jožeta Pučnika – nekdanjega predsednika, častnega predsednika, predsednika Demosa, očeta in utemeljitelja slovenske državnosti, pa tudi slovenske samostojnosti oz. neodvisnosti.

Spomnil je, da je leta 1990 dr. Jože Pučnik kandidiral kot kandidat SDS in drugih strank takratnega Demosa na predsedniških volitvah s programom samostojne Slovenije in popolne demokratizacije osamosvojene države. Zmanjkalo je nekaj odstotkov, da bi takrat zmagal. »Če pogledamo danes nazaj v leta, ki so sledila tistim volitvam, vidimo, da je zmagal njegov program. Tisto, kar je on takrat zagovarjal, v nasprotju z nekaterimi konkurenti, se je uresničilo. Slovenija se je osamosvojila, formalno demokratizirala, sprejela demokratično ustavo, ki varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, dosegla mednarodno priznanje, postala članica mednarodnih asociacij, nekatere celo vodila, bistveno popravila standard svojega prebivalstva. Vse to izhaja iz tedanjega programa dr. Jožeta Pučnika,« je dejal Janša in dodal: »Paradoksalno je, da nekdo, čigar program je bil pravi, ki je dajal ključne odgovore na izzive tistega časa, na volitvah ni zmagal, se je pa njegov program uresničil«.

»Če je program ostal uresničen, pa seveda cilj takratne politične akcije, to je bila zmaga na volitvah, ni bil uresničen. Tudi na vseh kasnejših predsedniških volitvah demokratične sile, ki so takrat oblikovale koalicijo Demos in kandidirale dr. Jožeta Pučnika, tega cilja niso dosegle. Letos so spet predsedniške volitve. Mislim, da bi bil čas, da se ta dolg do dr. Jožeta Pučnika ob 80. obletnici njegovega rojstva izpolni. SDS je odločena, da to naredi,« je dejal predsednik SDS.

Ta dan pa je pomemben tudi zaradi odločitve Sveta SDS, ki je potrdil predlog Izvršilnega odbora SDS, da na volitvah za predsednika države letos v imenu SDS kandidira dr. Milan Zver. »Milana sem prvič srečal pred skoraj natančno 20. leti v kabinetu takratnega podpredsednika slovenske vlade dr. Jožeta Pučnika, ko je bil šef njegovega kabineta, vendar se še vedno živo spominjam tistega srečanja v drugem nadstropju zdaj že stare vladne palače, ko mi ga je Jože predstavil in rekel: »No vidiš, to je naša bodočnost«. Ta bodočnost je že nekaj časa sedanjost. Kljub temu pa en del te napovedi še manjka in sem prepričan, da bo z našo skupno pomočjo to dodal Milan na letošnjih predsedniških volitvah,« je izrazil prepričanje Janša. Ob koncu je predsednik SDS čestital vsem članicam in članom SDS za skupni rojstni dan in toplo segel dr. Zveru v roke.

Slavnostni govornik je bil kandidat SDS za predsednika države in evropski poslanec dr. Milan Zver, ki se je uvodoma zahvalil za izkazano zaupanje, nato pa je svoj govor v celoti posvetil dr. Jožetu Pučniku. Kot je dejal, »Pučnik ni bil eden izmed mnogih. Kot politik, učenjak, ali kot človek s svojimi krepostmi je bil neponovljiv. To je lahko zaznal vsakdo, ki ga je poznal. Kdor pa je imel priložnost delati z njim, je lahko Bogu hvaležen za to izkušnjo, za ta privilegij«.

Nato je na kratko povzel življenjsko pot dr. Jožeta Pučnika. Kot je poudaril, je imel leta 1958 z vstopom v ZK dober namen skozi obstoječe politične institucije od znotraj spreminjati stvari na bolje, vendar pa so ga prav te že po nekaj mesecih izločile kot nevaren tujek. »Ko je za Revijo 57 napisal prispevek Naša družbena stvarnost in naše iluzije, je bil očitno prepričan, da so že prišli časi, ko se lahko oblasti odvzame kultna nedotakljivost, da se debirokratizira in zbliža z ljudstvom. No, niso še prišli ti časi; prišel pa je pogrom! Tisk revije so zaustavili, iz tiskarne mu je uspelo pridobiti petnajst izvodov krtačnih odtisov članka, ki jih je razdelil znancem. Obsodili so ga na 9 let strogega zapora zaradi združevanja zoper ljudstvo in državo ter sovražne propagande,« je spomnil dr. Zver.

Po pogojnem izpustu se je lotil zgrešenosti kmetijske politike, ki je, kot je zapisal, z nasilno, forsirano kolektivizacijo povzročala ogromno škode. Zaradi tega so ga na CK označili za belogardista, buržuja, se pravi razrednega sovražnika in sodba mu je bila spisana. Pogojni izpust je bil preklican in ponovno je moral v strogi zapor; za dve leti in štiri mesece. Dvajset mesecev je preživel v samici na Dobu.

Kot je dejal dr. Zver, je dr. Pučnik leta 1989 od Tomšiča prevzel stranko in soustanovil večstrankarsko gibanje Demos, »ki ga je kot nesporna avtoriteta opozicije tudi vodil. Vse ostalo je znano: Demos je zmagal na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 in opravil zgodovinsko vlogo: vpeljal formalno demokracijo in leta 1991 izpeljal osamosvojitev Slovenije ter jo v vojni za Slovenijo tudi dejansko zavaroval. Za vsem tem je stal človek velikih odločitev«.

Dr. Jože Pučnik je vedel, da prve učne ure demokracije še ne zagotavljajo razcveta svobode, da je v Sloveniji demokracija krhka predvsem zaradi pomanjkanja demokratične tradicije. »Stari vzorci politike so se prenašali v novo demokratično okolje, ‘strici’ so ohranili vzvode moči. A zdi se, da ga je najbolj prizadelo pomanjkanje državljanskega poguma in kritičnega razmišljanja. Nekdo, ki je bil junak v svinčenih petdesetih, je verjetno težko gledal nekritičnega, pasivnega državljana, ki ne ve, kaj bi s svojo svobodo. Slovenija ni, še vedno ni vpila kreposti, ki jih je živel dr. Pučnik,« poudarja dr. Zver.

Dr. Jožeta Pučnika je opisal kot človeka, ki sta ga krasila neposrednost in toplina. »Niti tistim, ki so mu storili krivice, ni ničesar očital. Pred dvajsetimi leti sem ga spremljal na obisku v zaporu na Dobu. Dasiravno so bili tedaj tam še ljudje, ki so mu grenili življenje, ni vračal te grenkobe ali zamer ali revanšizma. Pučnik je stoično prenašal krivice, ki so mu jih prizadejali,« je dejal.

Dr. Zver je prepričan, da bi pravzaprav dr. Pučnik moral biti predsednik Slovenije, predsednik nas vseh: »Njegova politična drža je bila drža državnika. Njega je bilo vredno vprašati, kaj je dobro in kaj prav! Odgovoril je iskreno, četudi drugače, kot je spraševalec morebiti pričakoval. Četudi je resnica včasih boleča, je vselej povedal tako, kot je menil, da je res in prav. Odkrito, iskreno!«

Celotni govor dr. Milana Zvera si lahko preberete v priponki.Celoten posnetek prireditve:
FOTO: SDS in Foto Bobo