Premalo denarja za razvoj podjetništva
sreda, 16. 6. 2010V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.
MARJAN BEZJAK: “Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni ministrica, ministri, kolegice poslanke in poslanci! Spoštovani gospod minister dr. Lahovnik, moje vprašanje glasi: Koliko vlog in v kakšni višini je bilo s strani slovenskih podjetij v letu 2010 podanih za pridobitev sredstev preko slovenskega podjetniškega sklada SPS in Javne agencije Republike Slovenije za razvoj podjetništva in tuje investicije JAPTI, koliko podjetij in v kakšni višini so sredstva tudi dobili in v katerih panogah je bilo dodeljenih največ sredstev? Hvala.”
DR. MATEJ LAHOVNIK: “Hvala lepa, spoštovani gospod poslanec Marjan Bezjak za postavljeno vprašanje. Glede na vaše vprašanje sem tudi zaprosil izvajalske institucije slovenski podjetniški sklad in JAPTI za podatke. In podatki kažejo naslednje: v letu 2010 je na slovenski podjetniški sklad prispelo do sedaj 855 vlog v višini zaprošenih sredstev v skupni višini 174 milijonov 156.898 evrov, število odobrenih vlog je bilo 429, višina odobrenih vlog pa 81 milijonov 802 tisoč 316. Podatki se nanašajo na višino subvencije in višino razpisanega garancijskega potenciala pri instrumentu garancij slovenskega podjetniškega sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere. Medtem, ko pri JAPTI-ju, ki je druga izvajalca institucija, je bilo število vlog 205, popolnih vlog, višina zaprošenih sredstev med popolnimi vlogami je bila 23 milijonov 303 tisoč 548 evrov, število odobrenih vlog je bilo 127, višina odobrenih vlog v evrih pa je 14 milijonov 487 tisoč 843 evrov. Torej, če povzamem, slovenski podjetniški sklad je odobril za malo manj kot 82 milijonov evrov vlog. Predvsem gre tu za subvencioniranje obrestne mere malim in srednjim podjetjem in za odobritev garancij za kredite za mala in srednja podjetja, na podlagi katerih so potem ta mala in srednja podjetja dobila denar za razvojne projekte. Medtem ko je JAPTI odobril okrog 14 in pol milijonov evrov sredstev v okviru svojih programov. Glede na postavljeno vprašanje sem zaprosil tudi za podatke glede na SKD dejavnost, se pravi, standardno klasifikacijo dejavnosti po panogah. Dobil sem podatek, da je bila glavnina sredstev, dodeljenih v okviru predelovalnih dejavnosti, v tem okviru predvsem kovinsko-predelovalna industrija in lesno-predelovalna industrija. Ostali del, nekaj manj je šlo za strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, za trgovino, potem za vzdrževanje in popravilo motornih vozil ter za informacijsko-komunikacijske tehnologije. Manjši delež je v gradbeništvu, panogi prometa in skladiščenja, v gostinstvu in drugih, tako imenovanih raznovrstnih, bolj heterogenih poslovnih dejavnostih. Hvala.”
MARJAN BEZJAK: “Hvala za podatke, gospod minister. Kot vidimo iz podatkov, je prišlo še enkrat več vlog, kolikor je bilo dejansko odobrenih, torej 855 vlog, odobrenih posojil pa je bilo 421 na slovenskem podjetniškem skladu. Prav takšna razlika je tudi v JAPTI-ju. Ali smatrate, da je sredstev za subvencioniranje in razvoj podjetništva zadosti, v dovolj velikem obsegu, ali premalo? In če je v dovolj velikem obsegu, zakaj potem tudi vidimo, da je investiranje v razvoj gospodarstva, po drugi strani pa javni dolg iz dneva v dan ali pa iz meseca v mesec narašča. Ali ste dovolj prepričljivi, da znate prepričati premiera in kolege ministre, da bi namenili več evropskih sredstev za gospodarstvo ali pa vlada ne razmišlja o zniževanju stroškov državne birokracije. Kajti, če bi zmanjševali državno birokracijo, bi lahko več sredstev namenjali gospodarskemu sektorju, saj je ta sektor zagotovo tisti, od katerega živimo vsi, državljanke in državljani.”
DR. MATEJ LAHOVNIK: “Hvala lepa za postavljeno dopolnilno vprašanje. Strinjam se z vami, da je teh sredstev premalo, glede na situacijo, v kateri smo. Zato smo v okviru rebalansa proračuna uspeli doseči vsaj to, da se del tistih sredstev, ki jih podjetja niso porabila v okviru. A bilance, gre pa, recimo, za nekatere druge projekte črpanja iz evropskih strukturnih skladov, da se ta sredstva namenijo dodatno vsaj holdinškemu skladu slovenskega podjetniškega sklada in na ta način računamo tudi zagotoviti dodatni potencial. Slovenski podjetniški sklad je namreč praktično že v prvi polovici leta izčrpal celoten svoj kreditni potencial. In, če tega ne bi storili, praktično bi poenostavljeno rečeno lahko zaprl vrata, kar se tiče novih razpisov, subvencij, z garancijo obrestne mere. Pri teh vlogah je treba vedeti, da vsaka popolna vloga še ni ustrezna. Ocenjujejo jih pač po bančnih standardih, ki jih morajo pač izpolnjevati. Seveda so ti standardi glede na to, da gre za razvojne projekte so na nek način, bom rekel, blažji vsaj v tem, da preko garancije, ki jo ponudijo potem mala in srednja podjetja lažje dobijo kredit tudi pri poslovnih bankah. Res pa je, tukaj imate prav, da je teh sredstev premalo, tako za JAPTI, kot za slovenski podjetniški sklad in da pač proračunske možnosti so takšne, kakršne so. Če bi bile še večje, bi verjetno poskušali odobriti še večji kreditni potencial za to področje. Moram pa reči, kot sem rekel, vsaj v rebalansu, tukaj moram reči so tudi na Ministrstvu za finance imeli posluh in so nam šli tukaj na roko, da smo del sredstev iz A bilance prenesli v B bilanco in računamo iz tega naslova, vsaj to dinamiko razpisov ohranjati do konca leta. Hvala.
MARJAN BEZJAK: “Hvala, gospod minister. Dejali ste, da dejansko z rebalansom bo dodeljenih še nekaj več sredstev za slovenski podjetniški sklad, kakor tudi JAPTI, pravzaprav dejansko za slovenska podjetja. Vendar iz časopisov preverjamo, da gospodarstveniki, menedžerji absolutno nikakor niso zadovoljni z rebalansom, ki ga predlagate. Prav tako moramo vedeti, da je dejansko na današnji dan blokiranih 4761 žiro računov slovenskih podjetij. Zato predlagam, da se bi dejansko ta razprava, to vprašanje dejansko razpravljalo v državnem zboru, kar dejansko tudi omogoča zakon in da bi dejansko širši javnosti predstavili problematiko gospodarstva v Sloveniji.”