Prelomljene obljube Boruta Pahorja in nezaupanje javnosti v vlado
ponedeljek, 19. 10. 2009Zanimalo ga je tudi, kaj konkretno bo kot predsednik vlade storil, da bo povrnili izgubljeno zaupanje javnosti v vlado
V nadaljevanju objavljamo celoten magnetogram poslanskega vprašanja. Magnetogram ni lektoriran! ZVONKO ČERNAČ: Spoštovani predsednik vlade. Na prejšnji seji sem vas spraševal o uresničevanju vaših obljub. V letu dni se jih je nabralo veliko. Zato pri teh vprašanjih nisem bil edini. Konkretnih odgovorov žal nismo slišali. Ne glede nove kadrovske paradigme oziroma glede političnega kadrovanja oziroma kadrovskega cunamija, ne glede konkretnih ukrepov, ki ste jih večkrat obljubili gospodarstvu, niti glede regionalizacije, kjer ste na neki točki dejali, da se morajo ključne odločitve zgoditi v prvi polovici letošnjega leta, niti glede obiskov regij, kjer ste dejali, da boste sledili praksi bivše vlade, niti glede tega, zakaj kljub večkratnim obljubljam v aprilu niste po prvomajskih praznikih obiskali Mure, ki je ni več.
Po vaših neuresničenih obljubah se danes sprašujejo številni Slovenci. In, če jim vaš največji uspeh na notranje političnem področju, kot ste se sami izrazili brezposelnost, ki se je v letu dni skoraj podvojila, bližamo se 100 tisočim brez dela, ne pomaga veliko oziroma ga jemljemo kot cinizem najslabše vrste, pa zna zaradi vašega največjega uspeha na zunanjem političnem področju, to je urejanje odnosov s Hrvaško še marsikoga boleti glava.
Vi, ki za ta predlog dajete roko v ogenj, pa znate po napovedih dr. Bučarja ostati brez nje. Gotovo se še spomnite zagotovil o tem, da mora biti meja s Hrvaško rešena pred njenim vstopom v Evropsko unijo, pa vaših obljub, da se bo praksa predhodnih posvetovanj predsednikov strank glede Hrvaške nadaljevala tudi v tem mandatu, kar je logično, saj gre za vprašanja, ki jih ni modro reševati s preglasovanjem. Predlog arbitražnega sporazuma je nastal mimo tega, tajno. Ne le, da ni bilo predhodnega posvetovanja, tudi zaupanja očitno ni bilo. In, kje smo danes? Pri enem od najbolj pomembnih vprašanj je vladajoča koalicija pred fiaskom, slovenska politika razdeljena in vlada odločena, da bo neustrezne rešitve uveljavila s preglasovanjem. Očitno pa si za fiasko ne upa prevzeti odgovornosti, zato posamezni ministri sami napovedujejo referendum o arbitražnem sporazumu. Vi pa ste pred kratkim celo izjavili, da nam vaš arbitražni sporazum zagotavlja stik slovenskih teritorialnih voda z odprtim morjem, kar ne drži. Zaradi vseh neuresničenih obljub zaupanje javnosti v vlado pada. Je na najnižji točki v zgodovini državi, kar je glede na gospodarsko situacijo slabo.
Spoštovani predsednik, sprašujem vas torej: Ali menite, da vam Slovenci še zaupajo? Ali menite, da vam še verjamejo? Kaj konkretno boste storili, da boste povrnili izgubljeno zaupanje javnosti v vlado? Hvala.
BORUT PAHOR: Spoštovani gospod poslanec. Tako kot jaz ne dvomim v iskrenost vaših skrbi za izpolnjevanje obljub, ki jih je dala vlada, ki jo vodim, tako tudi vi ne dvomite v iskreno pripravljenost in predanost te Vlade,da jih izpolnjuje po svojih najboljših moči v okviru možnosti, ki jih pač ta čas daje.
Kadrovskega cunamija ni bilo. Mislim, da smo na dobri poti, da uvedemo novo kadrovsko paradigmo. Večkrat sem že povedal, da ne brez problemov in brez težav. Ampak pri tako pomembnih spremembah, kot smo jim sedaj priča je pač to mogoče pričakovati. Nadzorni sveti začenjajo opravljati svoje delo. Seveda so pod pritiskom lobijev, skupin in tako naprej. To je brž ko ne v demokratičnih družbah normalno. V nekaterih imajo zato tudi sprejete zakone o lobiranju, niso pa več predmet političnega kupčkanja. Ustanovili smo kadrovsko akreditacijski svet, kandidati gredo skozi to presojo. Ministri se odločajo tudi na osnovi te presoje. To je nek dober in koristen instrument, ki smo ga uvedli na novo in se bo prav gotovo prijel kot standard. Omenjali ste konkretne projekte za pomoč gospodarstvu. Mi smo jih v tem letu sprejeli mislim, da več ko 65. Ti so bili rezultat presoje kaj je najboljše za to, da praktično pomagamo gospodarstvu v tem zelo zahtevnem času. Jaz sem tukaj v inavguralnem govoru rekel, da ne želim kriviti vlade za krizo, ker seveda zadnjo ni odgovorna, kriza je globalna. Ampak bodite tudi vi pošteni in povejte, da ste nam pustili nekaj stvari, kot dediščino, ki jo moramo prav tako reševati v skrajno občutljivem času krize, kar ni enostavno, recimo če tukaj omenjam kolektivno pogodbo za javni sektor, ki je bistveno poslabšala stanje javnih financ, je sedaj potrebno voditi socialni dialog, obljubo držim, socialni dialog, da bomo to vprašanje rešili.
Omenjali ste regionalizacijo. Mislim, da je tik pred tem, da strokovni svet pri vladi pride s predlogom pokrajin in da v Državni zbor vložim oziroma Vlada zakon o ustanovitvi pokrajin. Brž ko ne se bomo odločili za tri razvojne pokrajine. Vem pa, da bo zelo težko tukaj oblikovati soglasje, da je to najoptimalnejša rešitev.
Omenjali ste obiske v regiji. Res je, jaz sem si jih želel začeti prej. Zahtevnosti dela so zahtevale mojo polno prisotnost tukaj, toda ravno danes dopoldan smo se pogovarjali o načrtu za prihodnje. Tudi prejšnja vlada nenazadnje ni začela takoj z njimi. Tako bomo začeli tudi mi. Jutri odhajam v Mursko Soboto, kjer se bomo zlasti pogovarjali o Zakonu o Pomurju, tako da slišimo tudi nekaj kritičnih pripomb. Danes smo jih že nekaj na ta zakon in če bodo te smiselne, jih bomo prav gotovo upoštevali.
Omenjali ste Muro. Mura ni potopljena. Njen zdrav del je ostal. Ima možnosti za to, da se na pogorišču nekega podjetja, ki ni uspelo v zadnjih letih ali desetletju, razviti nekega svojega razvojnega modela. Ustanovi podjetje, ki bo znova eno izmed pomembnejših podjetij v tej regiji, jasno pa je vladi in tudi vam vsem, da moramo tam multiplicirati razvojne centre, ne staviti samo na eno podjetje in to tudi skušamo storiti.
Omenjali ste nanazadnje Hrvaško, ker vem, da bo kolega Jelinčič potem to vprašanje še enkrat izpostavil. Se bomo k njemu še vrnili. Samo rečem naj, da štejem možnost podpisa arbitražnega sporazuma s Hrvaško za največji uspeh Slovenije, če bo do tega podpisa prišlo. To je pač moje stališče, imam pravico za njim stati, zelo iskreno in s polno odgovornostjo in to odgovornost sprejemam tudi pred tem visokim zborom. 18. let spremljam prizadevanja te države, da bi spor rešila, pa ji to ni uspelo. Imamo najboljši papir pred seboj, da je to lahko urejeno. Sprašujete o zaupanju ljudi. Nisem pričakoval, da bo zaupanje v vlado in v naše delo zelo visoko, pa ne samo zaradi krize, preprosto je bilo potrebno urediti nekaj stvari, ki niso bile urejene prej. Jaz mislim, da vlada dela po svojih najboljših močeh. Če bi mislil, da dela malomarno, …/Znak za konec razprave./… je ne zanimajo skrbi ljudi, da ne skrbi za tiste, ki so najbolj prizadeti, potem bi verjetno premislil o tem ali ne velja vprašati Državnega zbora ali ni kot tisti, ki zaupa mandat, to …/Izklop mikrofona./…
ZVONKO ČERNAČ: Spoštovani predsednik! Ugotavljam, da ne odgovarjate na vprašanja, ki vam jih postavljamo. Poglejte, jaz sem vas vprašal, kaj konkretno boste storili, da boste povrnili izgubljeno zaupanje javnosti v vlado? In moram reči, da niste nikogar prepričali s tem, kar ste povedali. Nihče, ki je to slišal, ne bo nič bolj vam zaupal, kar ste povedali en kup stvari, ki smo jih že slišali in ki ne držijo. Jaz sem vas glede Mure spraševal o vaši obljubi, ki je bila dana aprila, večkrat da boste po prvomajskih praznikih to tovarno, ki ni več, obiskali, ne o Muri na splošno. To se ni zgodilo.
Spraševal sem vas o obiskih vlade, kjer ste napovedali dobro prakso. Razen Ljubljane niste obiskali v prvem letu mandata nobene regije. Spraševal sem vas o kadrovskem cunamiju, kjer stalno ponavljati, kako se ni zgodil, ob tem, da veste, da ste zamenjali vse, kar se je praktično zamenjati dalo. Od vseh nivojev javne uprave, preko javnih agencij, paradržavnih instuticij, javnih podjetij, zavodov, skladov, Kada, Soda, Darsa, Luke Koper, Zavarovalnice Triglav, železnic, nekatere celo večkrat. Nekateri politični kadri, ki so bili nastavljeni niso bili dobro za del vaše opcije oziroma za kolege v vladi in ste jih celo večkrat zamenjali. Človeka, ki je bil izvoljen za poslanca in bi moral sedeti tukaj ste postavili na mesto glavne banke in tako naprej.
Glede plač. Ta dialog se je odvijal dolgo časa, od leta 2002 naprej, takrat je bila neka druga vlada. Vi pa ste bili ena redkih vlad, ki ste ta dialog prekinili, zato ste tudi vložili interventni zakon, sedaj se še vedno pogovarjate, ampak v tistem trenutku 1. 10. je bil ta socialni dialog prekinjen.
Zadnjič sem imel občutek, da želite o tem, o čemer vas sprašujemo, da govorimo v Državnem zboru. Žal potem poslanci koalicije in vaše stranke niso glasovali za to razpravo, ampak so glasovali proti temu, kar bom potem vašem odgovoru ponovno dal proceduralni predlog, me zanima ali me v tem podpirate. In prosil bi tudi, da mi odgovorite konkretno na ta vprašanja, ki sem vam jih zastavil. Hvala lepa.
BORUT PAHOR: No, gospod poslanec, bi mi že morali dovoliti, da odgovarjam tako kot jaz mislim, da je prav. Tako kot jaz ne posegam v vašo pravico, dami zastavljate vprašanja, kot mislite, da jih smete. Tukaj mi je generalni sekretar napisal, da je več kot 3.000 pravnih oseb v javni lasti vaš števec v katerega ne dvomim, da je točen, kaže 141 zamenjav.
Vi pravite, da vam nisem odgovoril na vprašanje, kaj bo Vlada ali jaz osebno storila za to, da bo povrnila zaupanje ljudi. Še naprej bomo poskušali delati tisto, kar mislimo, da je v javno korist in ne v korist te ali one stranke, ali pa posameznika v vladi. Vsi naši napori, ne samo da niso nujno uspešni, tako kot napori sleherne vlade, ampak tudi niso vedno takoj dobro razumljeni ali pa ne pokažejo takoj dobrih rezultatov. Nekatere stvari za naprej in za nazaj urejamo po svojih najboljših močeh. Jaz verjamem, da se bo sčasoma pokazalo,da je ta vlada ne samo kos nalogi, ki jo je dobila, ampak da bo dobila zaupanje še za naslednji mandat.
Rad bi vam rekel, da poskušam obljube držati kolikor je le mogoče. Vi ste rekli, obljubili ste, da boste šli v Muro. Jaz sem obljubil, da bom šel v Muro z neko rešitvijo. Iskali smo jo več časa, kot jo je iskala bržkone katerakoli Vlada doslej. Jaz sem šel potem v Muro na dan, ko je bilo verjetno slehernemu politiku najtežje, pa sem šel, ker se mi je zdelo, da je prav, da z ljudmi odkrito govorimo in tako bom delal tudi v prihodnje.
Omenjali ste socialni dialog. Ta socialni dialog teče bolj, kot mislim, da je tekel kadarkoli prej, jaz nimam sedaj točnega podatka o številu posvetov, sestankov in drugih načinov, s katerimi poskušamo usklajevati pomembne stvari, ampak tudi v enem od odgovorov kasneje, bom poskušal pojasniti, kako mislimo to stvar peljati naprej. Torej, ta Vlada ima jasno vizijo, želimo Slovenijo skozi ta krizni čas pripeljati v krog nadpovprečno razvitih držav, želimo povečati konkurenčnost. Hkrati pa moram reči, želimo ohraniti tudi solidarnost. Če bi se ta zalomila na začetku krize, verjetno minimalne podpore za strukturne spremembe, ki jih nameravamo sedaj uveljaviti ne bi imeli, bo težko, bo zelo težko na dokumentih, ki govorijo …/Opozorilni znak za konec razprave./… o strukturnih spremembah je pečat politično nevarno. Jaz se zavedam te nevarnosti, vendar bom obljubo, ki sem jo dal, da bomo sprejemali tudi ukrepe, ki niso nujno popularnih držav, pa naj potem politično mene stane to, kolikor hoče. Jaz s tem nimam težav. Jaz to službo opravljam zavedajoč se svoje odgovornosti in bom tudi naprej. Poslušam kritike, če so dobre jih poskušam upoštevati, če mislim, da gredo mimo dejstev, jih tudi spregledam in kakšne …/Opozorilni znak za konec razprave./… Nisem posegel nikoli v svobodo tiska. Žal sem obljubo, glede tega, da bomo poskušali dati najsposobnejše ljudi na najodgovornejša mesta, tukaj so obljube, ki so ključnega pomena zato, da se Slovenija kot eno…
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Na podlagi drugega odstavka 246. člena Poslovnika predlagam, da se o odgovoru predsednika Vlade opravi splošna razprava v tem državnem zboru.
Ne gre za to, ali boste dobili ali izgubili volitve. Zadnjič ste ugotavljali, da jih boste izgubili, danes ugotavljate, da jih boste dobili. Resnica je pač, da bodo volivci o tem odločili. Gre za to, da je Slovenija v krizi, gospodarski, socialni, družbeni krizi. Zelo globoki. Kaže, da se tega zavedajo skoraj vsi, tega se zavedajo v gospodarstvu, tega se zavedajo delavci, celo sindikati so spoznali, da so jih delavci spregledali. In tega se zaveda v celoti tudi opozicija. Kaže, da se tega ne zaveda edino vlada, torej vladajoča politika. V takih razmerah bi potrebovali širok politični konsenz, sodelovanje z opozicijo, vendar ponudbe kljub vaši javni obljubi ni bilo.
Še več, ko smo se za sodelovanje pri iskanju skupnih rešitev ponudili sami, smo bili zavrnjeni. Ko smo v aprilu predlagali 67 konkretnih ukrepov in jih želeli na majski seji državnega zbora udejanjiti smo bili v celoti zavrnjeni. Seveda bi v takšnih razmerah bolj kot kdajkoli prej potrebovali vlado, ki uživa zaupanje v javnosti. Zaradi številnih neuresničenih oziroma prelomljenih obljub je tudi predsednik vlade izgubil doberšenj del kredibilnosti. Povrnil bi si ga, če ne bi ponavljal tega kar ponavlja danes, kadrovskega cunamija ni bilo, nobenega nismo zamenjali in tako naprej, ampak bi recimo vsaj vlada spoštovala odločbe sodišča. Nezakonito razrešeni Vitoslav Türk je bil isti dan kot je vlada dobila sodbo s sodišča, da ga je treba vrniti, ponovno razrešen. Zaupanje je upadlo tudi zaradi tega, ker predsednik vlade ni odslovil ministra, ki laže, zavaja in manipulira z javnostjo in ki se preko kaselc firm, katerih soustanovitelj je, izogiba plačevanju davkov v Sloveniji. Iz tega naslova je padla kredibilnost vlade v celoti. Tudi iz današnjih odgovorov ni zaznati, da bi bil predsednik vlade zaradi tega stvari in zaradi tega enormnega padca zaupanja javnosti zaskrbljen. KAS-i na bi opravili svojo vlogo, KAS-i so po besedah glavnega predsednika glavnega KAS-a gospoda Kovača, pokritje za politične odločitve. To ne govorim jaz, to govori on. KAS-i so pokritje za tisto kar se politično dogaja v ozadju, to je verjetno jasno tudi slepim.
Glede Hrvaške se očitno motimo vsi. Opozicija, 95% strokovne javnosti, samo predsednik vlade in predsednik države imata prav. Glede gospodarske krize, kjer je točka najobčutljivejša, sem si dal sprinatati iz vašega memoranduma grafe, ki so grozljivi. V dveh letih podvojitev dolga in enormen padec gospodarske rasti v letošnjem letu. Mislim, da so to odgovori o katerih bi morali razpravljati v tem državnem zboru in čutim, da si želite o tem razpravljati, zaradi tega ne razumem zakaj ne podprete tega predloga. Hvala lepa.