Prekmurci izkazujejo zvestobo slovenstvu

Ob tem moramo izraziti posebno spoštovanje, nacionalno čast in zahvalo prekmurskim Slovencem, ki so danes tisti del naše skupne domovine, ki ji dajejo poseben kulturni, pokrajinski in duhovni pomen.

Jugoslovanska vojska je oblast v Prekmurju prevzela 12. avgusta leta 1919 in jo dva dni kasneje prepustila civilni oblasti. Naj spomnimo, da so velesile po koncu prve svetovne vojne na pariški mirovni konferenci soglašale s tem, da Prekmurje pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ravno 17. avgusta 1919 se je na ljudskem zborovanju v Beltincih zbralo več tisoč ljudi in pozdravilo izročitev Prekmurja v upravo civilnemu komisarju. Od leta 2006 ta dan obeležujemo kot državni praznik.

Slovenci na levi strani Mure so od okoli leta 900 živeli v okviru Ogrske in imeli malo stikov z drugimi Slovenci. V Prekmurju so takrat poleg Slovencev in Madžarov živeli še Judje in Nemci. Pred prvo svetovno vojno se je za območje Prekmurja in Porablja uporabljajo ime Slovenska krajina ali Slovenska okroglina. Po porazu Avstro-Ogrske v prvi svetovni vojni je bila 29. maja 1919 v Slovenski krajini ustanovljena kratkotrajna Murska republika, ki pa jo je že 6. junija istega leta zatrla madžarska Rdeča armada. Avgusta pa so, kot je že omenjeno zgoraj, Prekmurje zasedle enote Kraljevine SHS.

Prekmurščina kot slovensko narečje se je razvijalo zelo ločeno od drugih slovenskih narečij in ni bilo pod vplivom slovenskega knjižnega jezika. Narečje je izoblikovalo tudi lastno književnost, ki je pomagala ohranjati narodno zavest v času, ko je skušala oblast pomadžariti Slovence, ki so živeli na Ogrskem. V Prekmurju se je slovenska narodna zavest prebudila iz hotenja po lastni identiteti in delovanja za njeno uresničitev.

Predsednik SDS Janez Janša je kot predsednik takratne vlade na slovesnosti poudaril, da so Prekmurci in Prekmurke v tisočletni zgodovini ohranili vse tiste elemente, ki zmorejo povezovati ljudi kot narod. Rekel je: “Hrepenenje in želja pisati in govoriti v lastnem jeziku. Ustvarjanje bogate kulturne in umetniške zakladnice. Neomajna zvestoba slovenstvu in slovenski ideji. Ta vaša zavest in aktivna podpora sta prišla do izraza tudi v zanosu osamosvajanja države, ko smo skupaj iskali pot in živeli svoje sanje.”

Današnje praznovanje kot državni praznik je dokaz, da je Slovenija pokrajinsko in kulturno zelo raznolika, vendar je ta pestrost prednost, ki jo moramo ohranjati. Ob tem prazniku izrekamo vsem Prekmurkam in Prekmurcem doma in po svetu, vsem Slovenkam in Slovencem, iskrene čestitke.