Prejšnja vlada ne sprejema odločitev glede prodaje naložb Istrabenza

Če družba, ki upravlja s Postojnsko jamo, ne izpolnjuje več finančnih pogojev glede koncesije, potem naj pristojno ministrstvo začne postopek za odvzem le-te. V kolikor pa pogoje za opravljanje koncesije izpolnjuje, naj vlada sprejme odločitve, ki so v njeni pristojnosti (sprememba 15.člena uredbe), ki bodo preprečili nakup družbe s strani špekulativnega kapitala. V zvezi s tem sem posredoval pobudo vsem poslancem državnega zbora. Poslanci vladajoče koalicije so samostojni v tem, ali bodo k pobudi glede Postojnske jame pristopili ali ne. Nihče jih k temu ne sili. Sam sem čutil dolžnost in sem jih o tej možnosti obvestil.  

Doslej je pobudo podprlo 15 poslancev iz različnih poslanskih skupin, napovedana pa je tudi podpora posameznih poslancev iz vladajoče koalicije.  Odziv vodij PS SD, LDS, ZARES in DeSUS na to pobudo pa simbolično razgalja njihovo dvoličnost. Z odzivi pa tudi dokazujejo, da stvari ne poznajo, ali pa jih pri tem vodijo drugi motivi.

Če bi do podobne pobude prišlo v prejšnjem mandatu, bi jo podprl, tako kot sem podprl pobudo lokalnega gospodarstva in prebivalstva, da ostane upravljanje Postojnske jame v domačih rokah.

V mojem ravnanju ni nobene dvoličnosti, ki se mi očita.  
 
Temelj za podelitev koncesije je zakon, ki je bil sprejet leta 1999 in uredba, ki je bila sprejeta leta 2002, torej v obdobju bivše LDSove vlade. Prva koncesija za Postojnsko jamo pa je bila podeljena leta 2003. Nikoli tega nihče od tistih, ki mi sedaj očitajo dvoličnost, ni problematiziral. Pri tej odločitvi lokalna skupnost ni sodelovala in od te koncesije (zaradi načina izračunavanja koncesnine, ki je bila del primerne porabe), ni imela ničesar. Iz tega razloga sem v prejšnjem mandatu predlagal, (pri tem sem imel podporo občin Postojna in Pivka), da se te določbe spremenijo.

Na podlagi spremenjene uredbe se je bistveno povišala koncesijska dajatev, tako da občini Postojna in Pivka letno prejemata ca. 1.500.000,00 EURov koncesnine letno, ki jo v celoti vlagata v izboljšavo komunalne in ostale infrastrukture. Priznam torej, da sem soodgovoren za to,  da koncesnina od jame ostaja Pivčanom in Postojnčanom.  

Občini v postopku podelitve koncesije nista sodelovali, koncesija je bila podeljena na podlagi javnega razpisa, koncesijsko pogodbo pa sta podpisala takratni minister in direktor družbe. Normalno, da sem se, skupaj z ostalimi, udeležil povabila na podpis koncesijske pogodbe, po kateri so se bistveno povečala sredstva, ki pripadajo občinama.

Vprašanje je torej: zakaj se to ni zgodilo prej? In zakaj država in lokalno okolje od Postojnske jame vrsto let niso imeli ničesar ? Vendar so tudi ta vprašanja za sedanje dogajanje brezpredmetna.

Družba, ki je nosilka koncesije, se prodaja. Po 15. členu uredbe, ki ga prejšnja vlada ni spreminjala, za prenos koncesije skupaj z družbo, ni potrebno soglasje vlade. Potrebno je samo za prenos na drugo pravno ali fizično osebo. Iz tega razloga sem podal pobudo vladi, da ta člen spremeni tako, da je soglasje vlade potrebno tudi takrat, ko se koncesija na drugo pravno ali fizično osebo prenaša skupaj z družbo in se tako prepreči vstop špekulativnemu kapitalu v družbo, ki upravlja z največjo naravno znamenitostjo.

Ravnal sem v interesu okolja, iz katerega izhajam, enako kot takrat, ko sem predlagal, da se krivične določbe spremenijo tako, da bo lokalno okolje od koncesije nekaj imelo.

Očitno pa sem dregnil v interes nekoga, ki želi družbo, ki upravlja z jamo kupiti. Kako sicer razumeti napoved ponudbe za nakup s strani družbe, ki se z upravljanjem naravnih znamenitosti ne ukvarja, ima sedež v Italiji in je lastnica enega izmed slovenskih tednikov?  In so ji sedaj zelo napoti prizadevanja lokalnega okolja in lokalnih oblasti, zato nas je potrebno v javnosti očrniti in diskreditirati?   

Zvone Černač, poslanec SDS