Preiskovalna komisija o zlorabah v slovenskem bančnem sistemu bo zaslišala novi priči

Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ki jo vodi poslanec SDS mag. Anže Logar, je v ponedeljek zaslišala nekdanje vodilne v Probanki, in sicer člana nadzornega sveta Probanke Radovana Stoniča, nekdanjega predsednika uprave mag. Bogomirja Kosa ter nekdanja člana uprave Vita Verstovška in Branko Hazenmali Požar.

Kot prvi je pričal Radovan Stonič, član nadzornega sveta, ki je bil pred ali med članstvom v nadzornem svetu predsednik nadzornih svetov Perutnine Ptuj in Medaljona ter približno petodstotni lastnik Profectursa, družbe, ki je hkrati obvladovala Medaljon, ki danes davkoplačevalcem dolguje 18,5 milijona evrov, in Zlato moneto 2. Kot je zatrdil Stonič, se mu takšno mreženje, ki ga je izvajal sam, poleg njega pa še številni drugi, ni zdelo sporno in menda ni vplivalo na njegovo delo v Probanki, zato se tudi ni nikoli izločil iz kakršnega koli odločanja. Ko je iz medijev izvedel novico, da je nastala luknja v Probanki globoka kar 186 milijonov evrov, se mu je ta ocena zdela »enormna, prevelika.« Na vprašanje predsednika preiskovalne komisije mag. Anžeta Logarja, o tem, kdo je po njegovem mnenju odgovoren za tako veliko bančno luknjo, je nekdanji član nadzornega sveta odgovoril, da »ne ve«, v nadaljevanju pa na vprašanje, kako je opravil svoje delo v nadzornem svetu, odgovoril: »sedaj ugotavljam, da ne najbolje.«

Naslednja je pričala Branka Hazenmali Požar, nekdanja članica uprave. V enem izmed številnih vprašanj, ki ji jih je zastavil predsednik preiskovalne komisije, je mag. Logar opozoril na sporno dejstvo, da služba notranje revizije do leta 2013 ni odkrila nobene nepravilnosti, nato pa jih je odkrila za več kot 100 milijonov. Hazemnali Požarjeva je kljub vsemu zatrdila, da je v času, ko je sedela v upravi, »verjela, da je nemogoče, da bi kdo delal v škodo banke.« Ko je  v začetku septembra 2013 izvedela za odločitev o nadzorovani likvidaciji, je bil to zanjo pravi šok. »Ne vem, ali je bilo potrebno, da je šla Probanka tako pot,« se je spraševala nekdanja članica uprave.

Tudi nekdanji predsednik uprave Probanke mag. Bogomir Kos na vprašanje, kdo je odgovoren za propad banke, ni znal odgovoriti, je pa priznal, da so za propad  zagotovo krive tudi »določene napačne ocene, ki smo jih vsi naredili,« vendar pa nobena napaka po njegovem mnenju ni bila storjena zavestno, saj da ne ve, »niti za eno osebno korist.« Je pa po mnenju mag. Kosa tudi Banka Slovenije »zaspala«, in sicer pri regulaciji tajkunskih prevzemov in z »atomsko brzino« hitela z uvajanjem novih kapitalskih standardov za banke Basel.