Preiskovalna komisija o zlorabah v bankah nadaljuje z zaslišanjem prič

Roman Glaser, ki je nadzorni svet Probanke vodil 13 let, od leta 2000 dalje, je povedal, da so nadzorniki že leta 2012 razmišljali o zamenjavi uprave banke. “Če so rezultati slabši, se skuša ukrepati in eden od ukrepov je prevetritev poslovodstva,” je dejal. Uprava banke se je potem zamenjala šele z odločbo Banke Slovenije, saj so nadzorniki dotlej ocenjevali, da bo uprava znala najti izhod iz težav.

Težav zaradi istih oseb, ki so vodile lastniško povezane družbe in bile komitentke banke, nadzorniki niso zaznali. “Relativno pozno smo dobili informacijo, da sta družbi Hat in Fractal Consulting povezani osebi,” je dejal Glaser. Čeprav je bil sam osebno seznanjen z družinsko navezo dolgoletne predsednice uprave banke Romane Pajenk in Tomaža Ročnika, ki je obvladoval ti dve družbi, prek katerih je postal glavni lastnik Avtotehne, “se ni želel vpletati”.

Ročnikove družbe so namreč po Glaserjevih navedbah do neke stopnje servisirale obveznosti do banke, zaradi česar sam ni videl neke velike nevarnosti. “Nevarnost smo opazili, ko smo dobili indikatorje povezanih oseb in da nekatere družbe presedajo mejo izpostavljenosti do banke. Upravo smo o tem opozorili leta 2011, Banko Slovenije leta 2012. A takrat je uprava interpretirala, da se prodaja SwatyComet in da bi se zadeve tako lahko sanirale,” je povzel Glaser. Ocenjena škoda 196 milijonov evrov v Probanki se Romanu Glaserju ne zdi previsoka. “Mislim, da smo v Sloveniji generalno imeli prerigorozne metre, zato je verjetno naša luknja večja, kot je bila potrebna,” je ponazoril. Glaserju se tudi ni zdelo nenavadno, da je banka kljub izgubam v določenih letih vseeno izplačevala dividende in nagrade nadzornikom. Mag. Logar pa je ocenil kot neprimerno to, da si je uprava v času, ko je Probanka pridelala 74 milijonov evrov izgube delila visoke nagrade.  Mag. Logar pa je po zaslišanju ocenil, da je nekoliko nenavadno, da po 13 letih nadziranja nekdanji predsednik NS Probanke Roman Glaser ne zna povedati, kdo je objektivno odgovoren za stanje v banki.

Pred preiskovalno komisijo je nato kot priča bil zaslišan predsednik Nadzornega sveta Factor banke dr. Peter Falatov. Po njegovih besedah je bil na mesto prvega nadzornika imenovan zaradi svojih izkušenj, znanja in kompetenc, skratka, zaradi “svojega imena”, sredi leta 2013 pa je odstopil, ker je videl, da iz dokapitalizacije, ki bi se morala zgoditi, ne bo nič, saj so “delničarji banke rekli, da jih to ne zanima in da delnice raje z diskontom prodajo”.

Po njegovem mnenju pa je Factor banko v  izgubo spravila Banka Slovenije. “To je bilo eno. Drugo so bile slabitve, kjer nismo mogli nič. Po sklepu smo jih morali upoštevati in zato smo imeli bilanco v minusu. Potem je uprava rekla, da moramo povečati kapital, delničarji so pa rekli, da jih to ne zanima.” Slabitve pa so po njegovih besedah nastale, ker so se spremenili pogoji, padla sta nepremičninski in kapitalski trg. Dr. Falatov je tudi navedel, da je Factor banka pripombe Banke Slovenije začela dobivati v drugi polovici leta 2012. Ob tem je spomnil na 100-milijonsko izdajo obveznic Factor banke na mednarodnem kapitalskem trgu s poroštvom države in z dovoljenjem Banke Slovenije. Banka Slovenije pa je  poslovanje Factor banke prečesala in jo celo pohvalila. “Če bi takrat vedel, kar vem danes, bi odstopil 10 let prej. Živel sem v dobri veri in v zaupanju v upravo,” je dejal. Je pa tudi dr. Peter Falatov povedal, da je o kreditih odločala uprava, o večjih kreditih pa kreditni odbor. Nadzorni svet je odločal le o največjih, a je bilo tega zelo malo. “Nadzorni svet se s konkretnimi posli ni nikoli ukvarjal. Odločali smo se na podlagi poročil,” je pojasnil in dodal: “Z nadzorom konkretnih poslov se nadzorni svet ni nikoli ukvarjal.”

Uprava je po njegovih besedah dajala nadzornemu svetu v odobravanje kredite brez namena. “Vprašali smo jih za kaj gre in so nam odgovorili, da je kredit namenjen za določen komercialni posel, ki da so ga preučili,” je dejal in izpostavil, da je bil to poslovni model banke, s katerim so se lastniki banke strinjali. Na vprašanja o podjetjih kot so China Investmen in Vrtnarija Lada, pa je dr. Falatov odvrnil, da gre to za neke »leve firme« in da se »njemu takrat niti ni bliskalo, kdo je zadaj oziroma da je zadaj Horvat.«

Nekdanjega prvega nadzornika je odločitev za nadzorovano likvidacijo banke presenetila, saj je menil, da le ta ni bila potrebna. Po njegovem mnenju bi se težave Factor banke namreč dalo rešiti na način, da bi se postavilo izredno upravo, ki bi sodelovala z likvidacijskim upraviteljem, nato bi bilo treba zahtevati odprodajo delnic, kar je bilo v obveznicah, pa bi lahko spremenili v kapitalski delež. Na vprašanje predsednika preiskovalne komisije mag. Logarja o tem, ali je pričakoval konverzijo, pa je dr. Falatov odvrnil, da »takrat ni že nič več pričakoval, ker tako kot se je dogajalo, se ne bi smelo dogajati.«

Nenazadnje pa je dr. Falatov nekoliko negativno presenetil z izjavo, da je bil za svoje delo prvega nadzornika plačan po študentski tarifi, saj da naj bi za svoje delo prejel zgolj 300 evrov mesečno.

Preiskovalna komisija bo s svojim delom nadaljevala jutri, v četrtek, 14. aprila 2016, ob 9.uri, ko bo zaslišala Milano Lah, nekdanjo članico uprave Probanke in Romano Pajenk, nekdanjo predsednico uprave Probanke.

STA/SDS