Preiskovalna komisija o zlorabah v bančnem sistemu nadaljuje z zaslišanji

Preiskovalna komisija je bila konstituirana 13. julija 2015 in je nemudoma začela s svojim delom. V času od konstituiranja do danes se je komisija sestala na več rednih in nujnih sejah, pridobila je več kot 40.000 strani gradiva, z zaslišanji prič pa je pričela v sredini marca 2016.

Pred preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu so tako 18. marca 2016 nastopile priče, ki bi osvetlile dogajanje glede smotrnosti nadzorovane likvidacije Factor banke in Probanke, zaslišane so bile osebe, ki so skrbele za notranji nadzor v obeh bankah ter za nadzor nad njima s strani regulatorja. Od predvidenih 28 prič, povezanih z obema bankama, jih je komisija doslej zaslišala 14. Pri tem išče odgovornost nosilcev javnih funkcij v postopku sanacije bank, najprej pa se je lotila Factor banke in Probanke. Obe banki sta se z bančnega trga poslovili februarja, ko sta se končala postopka nadzorovane likvidacije, uvedena septembra 2013. Takrat je država Probanko dokapitalizirala s 176 milijonov evrov, Factor banko pa z 269 milijonov evrov.

Na zaslišanju 4. aprila 2016 sta bila kot priči zaslišana Imre Balogh Endre, nekdanji predsednik izredne uprave Probanke ter Klaus Schuster, predsednik izredne uprave Factor banke.  Imre Balogh, ki je vodil izredno upravo Probanke, je na seji med drugim potrdil, da so v banki »obstajale neformalne strukture, ki so delovale zunaj pravil, predvsem na področju kreditiranja in obvladovanja tveganj.” Na zaslišanju je Balogh še pojasnil, da je izredna uprava Probanke pod njegovim vodstvom naredila 26 analiz in poročil, 21 primerov so predali Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, šest je bilo civilnih tožb, štirje primeri pa ob prenehanju banke še niso bili zaključeni in se njihovo delo nadaljuje v DUTB.

Klaus Schuster, predsednik izredne uprave Factor banke pa je na zaslišanju povedal, da je bila organizacija banke zelo prikrojena upravi, ki je izjemno dominirala pri pripravi kreditih map. Po pregledu stanja je izredna uprava Factor banke vložila za 144 milijonov evrov kazenskih ovadb in za 30 milijonov evrov odškodninskih tožb, vseeno pa proti zaposlenim niso ukrepali.

Preiskovalna komisija je z zaslišanji prič nadaljevala 11. aprila 2016, ko je izprašala Radovana Stoniča, nekdanjega člana nadzornega sveta Probanke. Ko je Stonič iz medijev izvedel novico, da je nastala luknja v Probanki globoka kar 186 milijonov evrov, se mu je ta ocena zdela »enormna, prevelika.« Na vprašanje predsednika preiskovalne komisije mag. Anžeta Logarja, kako je Stonič opravil svoje delo v nadzornem svetu, pa je le-ta odgovoril: »Sedaj ugotavljam, da ne najbolje.« Branka Hazenmali Požar, nekdanja članica uprave Probanke, pa je dejala, da je zanjo odločitev o nadzorovani likvidaciji bila pravi šok. »Ne vem, ali je bilo potrebno, da je šla Probanka tako pot,« se je spraševala nekdanja članica uprave.

Nekdanji predsednik uprave Probanke mag. Bogomir Kos na vprašanje, kdo je odgovoren za propad banke, ni znal odgovoriti, je pa priznal, da so za propad  zagotovo krive tudi »določene napačne ocene, ki smo jih vsi naredili,« vendar pa nobena napaka po njegovem mnenju ni bila storjena zavestno. Je pa po mnenju mag. Kosa tudi Banka Slovenije »zaspala«, in sicer pri regulaciji tajkunskih prevzemov.

Preiskovalna komisija je z zaslišanji prič nadaljevala 13. aprila 2016, ko je zaslišala Romana Glaserja, nekdanjega predsednika Nadzornega sveta Probanke in dr. Petra Falatova, nekdanjega predsednika Nadzornega sveta Factor banke. Pri tem sta oba predsednika Nadzornih svetov obeh bank trdila, da sta banki dobro delovali. Glede na to, da sta v obeh bankah skupaj imeli za skoraj pol milijarde evrov slabih kreditov, je bila ta trditev obeh sprejeta z začudenjem. Prav tako obe priči kljub svoji funkciji v bankah, nista znali povedati, kdo je objektivno odgovoren za stanje v bankah.

Sejo komisije lahko v živo spremljate na Nova24TV