Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler jutri nadaljuje z delom

Spomnimo. V mesecu oktobru je preiskovalna komisija, ki jo vodi poslanec SDS Žan Mahnič, zaslišala Franca Kanglerja in določila nabor dodatnih prič, ki jih namerava zaslišati. Kangler je na seji komisije dejal, da je to, »kar se je v zadnjih dveh letih dogajalo meni, čisto nadlegovanje«. Prepričan je namreč, da je v njegovem primeru šlo za politični obračun, pri katerem so sodelovali tudi slovenska policija in sodišča. Poudaril je, da je tudi »ustavni sodnik Ciril Ribič jasno zapisal, da v zadevi Franc Kangler ni šlo za pravično in pošteno sojenje, toda mariborski sodniki so se požvižgali na to«.

Sledila so zaslišanja prvih prič, med drugim tudi mariborskega svetnika in nekdanjega načelnika mariborske upravne enote Željka Vogrina, ki je dejal, da so Francu Kanglerju leta 2011 policisti nezakonito vzeli prostost, »kar dokazuje okoli dvajset kazenskih postopkov, ki so bili pravnomočno rešeni v prid Franca Kanglerja«. Prepričan je, da je »šlo za organiziran politični in medijski linč zoper Kanglerja, z namenom njegove diskreditacije«.

Jožef Jerovšek, nekdanji član Komisije za nadzor obveščevalnih služb, je dejal, da je imel Kangler vedno največ informacij o dogajanjih znotraj Sove, katere namestnik je bil Janez Žirovnik, »zato se mi je zdelo nenavadno, da se zaradi nesoglasij med Kanglerjem in Žirovnikom, ta kasneje kot sodnik ni izločil iz Kanglerjevih zadev«.

Nekdanji direktor podjetja Nigrad Srečko Hvauc, ki se je zaradi prenove Trga Leona Štuklja v času Kanglerjevega županovanja znašel v policijskih preiskavah, je komisiji zaupal, da mu je kriminalist Geršovnik ponudil kompromis. »Če bi obtožil Kanglerja, se bi Geršovnik s tožilcem dogovoril, da bom dobil samo pogojno kazen. Že takrat se mi je zdelo nenavadno, da kriminalist mimo sodnika določa, kakšno kazen bom dobil,« je dejal Hvauc, ki je kasneje izvedel, da gre za tožilca Marčiča, ki je že bil obsojen zaradi krivega pričanja.

V sredini novembra so bila predvidena zaslišanja novih prič, in sicer generalnega državnega tožilca Draga Šketa, tožilca Nika Pušnika, tožilke Elizabete Györkös in tožilca Borisa Marčiča, a je Ustavno sodišče zadržalo izvrševanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, ki se nanaša na državne tožilce. Enako je ustavno sodišče že storilo v primeru obravnave sodnikov. Predsednik preiskovalne komisije Žan Mahnič je v obeh primerih povedal, da bo odločitev Ustavnega sodišča spoštoval, je pa ob hitri odločitvi ustavnega sodišča v zvezi s tožilci, dejal, da »imamo v Sloveniji pravosodno oblast, ki je brez nadzora, kar so značilni elementi policijske države.« Po njegovem mnenju je s svojimi odločitvami Ustavno sodišče javnosti poslalo tudi jasen signal, da imamo v Sloveniji prvorazredne in drugorazredne državljane.

V začetku decembra je preiskovalna komisija nadaljevala z zaslišanji novih prič. Nekdanji poslanec državnega zbora Franc Pukšič je kot podpredsednik KNOVS-a novembra 2013 vodil pregled na Policijski upravi v Mariboru, kjer so ugotovili, da je policija hranila dokazni material zoper Franca Kanglerja, kljub temu da bi ga morala v celoti predati tožilstvu. Informacije o obisku KNOVS-a so kmalu prišle v medije, »to informacijo je lahko posredoval samo nekdo s policije, torej Danijel Lorbek in, ali Robert Munda, ki sta bila prisotna v času preiskave«. »Deset let se je vesoljna Slovenija ukvarjala s Kanglerjem za prazen nič. To so ugotovila tudi sodišča,« je med zaslišanjem dejal Pukšič, ki je prepričan, da je za gonjo zoper Kanglerja krivo predvsem dejstvo, da je drugo največjo občino v Sloveniji vodil nekdo z desne strani, ki je bil glasen in je delal v prid ljudem.

Bivši javni tožilec Rok Gerlovič je med zaslišanjem poudaril, da je posameznik po tretji ovadbi priprt, s čimer se mu ponudi priložnost, da pride do Vrhovnega sodišča, v primeru Kanglerja pa je šlo za več kot dvajset ovadb brez pripora, posledično pa mu je bila ta pravica odvzeta. Nenavadno se mu zdi tudi dejstvo, da je Vrhovno sodišče sklenilo, da glede na medijsko pozornost dotičnega primera in dogajanj okoli Franca Kanglerja, sodišča v Mariboru niso zmogla zagotoviti potrebnega videza nepristranskega odločanja.

Preiskovalna komisija je decembra sprejela sklep, da se kazensko ovadi ustavna sodnika dr. Mateja Accetta in dr. Rajka Kneza, in sicer na podlagi 288. člena Kazenskega zakonika, ki govori o protizakonitem, pristranskem in krivičnem sojenju. Preiskovalna komisija je namreč prepričana, da bi se ustavni sodnik dr. Accetto moral izločiti iz odločanj v zadevah, povezanih s preiskovalno komisijo, zaradi vidne povezave s SMC, kar je ustavnim sodnikom večkrat zamolčal. Prav tako pa se bi kot sodnik iz odločanja v zadevah, povezanih s preiskovalno komisijo, moral izločiti dr. Rajko Knez, saj je v preteklosti Kangler izdal negativni sklep glede obnove fasade Pravne fakultete v Mariboru, katere dekan je bil v tistem času prav dr. Knez.

Na jutrišnji seji, ki bo za javnost deloma zaprta, bo preiskovalna komisija obravnavala zapisnike preteklih sej in spregovorila tudi o svojem nadaljnjem delu.