Preiskovalna komisija o t.i. visokih gradnjah

V poslanski skupini SDS, SNS in SLS smo vložili zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi investicij ter leasing, najemnih ali drugih primerljivih poslih, financiranih s sredstvi iz državnega proračuna ali proračuna Mestne občine Ljubljana na področju projektov stanovanjske gradnje in nakupov stanovanjskih objektov ter pripadajočih garažnih objektov ali površin v Mestni občini Ljubljana, projektov obnove in dograditve prostorov Univerze na Primorskem, projektov stanovanjske gradnje Stanovanjskega sklada RS, projektov objektov državnega pomena, projektov objektov v javni rabi, projektov gradbenih investicij javnega pomena financiranih s sredstvi iz državnega proračuna ali proračuna Mestne občine Ljubljana in projektov gradbenih investicij javnega pomena na področju t.i. visokih gradenj v javne zdravstvene objekte (projekt Pediatrične klinike, projekt Onkološkega inštituta, itd.) zaradi suma, da so bili postopki in posli medsebojno politično dogovorjeni, vodeni netransparentno in negospodarno ter zaradi suma prisotnosti klientelizma, korupcije in medsebojnih povezav med različnimi nosilci aktivnosti in delovanja povezanih oseb, ki so vključeni v pripravo, javna naročila in izvedbo gradbenih poslov ter v tej zvezi še posebej za ugotovitev suma o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij in njihovi vlogi pri tem.  Parlamentarna preiskava mora odgovoriti in razjasniti dileme o tem, ali obstajajo vezani posli pri različnih investicijskih projektih med akterji, ki s pomočjo nosilcev javnih funkcij politično izkoriščajo svoj vpliv za dosego ugodnosti pri izpeljavi javnih naročil.

Predlagamo, da preiskava zajema zlasti naslednje projekte velikih gradbenih investicij javnega pomena:

1.    projekte stanovanjske gradnje, leasing, najemnih ali drugih primerljivih poslov in nakupov stanovanjskih objektov ter pripadajočih garažnih objektov ali površin v Mestni občini Ljubljana;
2.    projekt obnove in dograditve prostorov Univerze na Primorskem;
3.    projekt stanovanjske gradnje Stanovanjskega sklada RS;
4.    projekt Pediatrične klinike;
5.    projekt Onkološkega inštituta;
6.    projekte gradbenih investicij s področja t.i visokih gradenj, projektov objektov državnega pomena ter projektov objektov v javni rabi financiranih s sredstvi iz državnega proračuna ali proračuna Mestne občine Ljubljana od leta 1992 dalje.

Zakaj želimo, da se v preiskavo vključijo te gradbene investicije?

Javna naročila v Republiki Sloveniji so pomemben del javnih financ. Po zadnjih dostopnih podatkih s spletne strani Ministrstva za finance so v letu 2006 javna naročila predstavljala kar 41,7% odhodka proračuna Republike Slovenije oziroma 10,5% bruto družbenega proizvoda. Velike gradbene investicije na področju t.i. visokih gradenj, kot so stanovanjski objekti, ki so grajeni z javnim denarjem ter objekti s področja družbene infrastrukture (zdravstveni objekti, visokošolski zavodi, ostali objekti javne in kulturne infrastrukture) so investicijski projekti praviloma velikih predračunskih investicijskih vrednosti.
Ker gre za javna sredstva, torej sredstva vseh davkoplačevalcev je prav, da le ti vedo ali je bil njihov denar porabljen gospodarno in transparentno in ali se je izvajal potrebni nadzor.

Finančno-gospodarska kriza je ustavila trg nepremičnin, pri čemer je prišlo do zastoja pri prometu s stanovanji. Ob tem je bilo pričakovati, da se bodo cene stanovanj na nepremičninskem trgu znižale zaradi večjega števila neprodanih stanovanj. Navedeno  dodatno podkrepljuje tudi izjava župana Mestne občine Ljubljana Zorana Jankovića, ki jo je podal na svoji novinarski konferenci dne 18. avgusta 2009, ko je dejal, “da bo cena na kvadratni meter stanovanja v novogradnji v Mestni občini Ljubljana proti koncu leta padla pod dva tisoč evrov” in obenem vsem svetoval, “naj z nakupom počakajo na konec leta, ko bodo investitorji urejali bilance”. Velja še spomniti na napoved župana Mestne občine Ljubljana Zorana Jankovića, izrečeno pred tremi leti, da se bodo cene stanovanj v Ljubljani znižale pod dva tisoč evrov.

Vendar so ravnanja župana Mestne občine Ljubljana Zorana Jankovića precej drugačna od njegovih napovedi in priporočil.

Mestna občina Ljubljana je konec leta 2008 od Vegrada d.d. za 18,9 milijona evrov kupila 119 neprofitnih stanovanj skupne površine 7.515 kvadratnih metrov. V to kupnino je bilo vključenih še 238 parkirnih mest, in sicer po 18.000,00 evrov za vsako. Ob upoštevanju pripadajočega parkirnega mesta je cena m2 kupljenih stanovanj 2515 evrov, torej precej nad dva tisoč evri oziroma nad zneskom, ki si ga je kot enega izmed pomembnih – strateških ciljev svojega mandata postavil župan Zoran Janković. Razdelitev nakupa na stanovanja in parkirna mesta je bil samo manever, s katerim se je želelo nakup Mestne občine Ljubljana prikazati kot ugoden, čeprav so se cene stanovanj že znatno znižale in je pričakovati še dodatno drastično znižanje cen stanovanj.

Postavlja pa se vprašanje, zakaj se je župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković odločil za preuranjen nakup 119 “Vegradovih” stanovanj s pripadajočimi parkirnimi mesti, če je pričakoval padec cen stanovanj?

Pri gradnji nekaterih objektov, objektov državnega pomena ter objektov v javni rabi v Republiki Sloveniji obstaja utemeljen sum, da gre za prikrito, toda usklajeno politično delovanje posameznih nosilcev javnih funkcij in za prikrita poseganja v verigo naročnik – projektant – izvajalec – nadzornik, kar ima za posledico negospodarno trošenje davkoplačevalskega denarja, korupcijo, vezane posle, klientelizem in neupravičeno pridobljene koristi. Na to kaže tudi dejstvo, da nekatere primere že obravnava t.i. protikorupcijska komisija..

Pri projektu obnove in dograditve Univerze na Primorskem je bilo podjetju Makro 5, takoj po imenovanju ministra za visoko šolstvo Gregorja Golobiča v celoti poplačan dolg za prenovo palače Armeria Foresteria (naročnik Univerza na Primorskem). Naj spomnim, da je plačilo prejšnja vlada zavrnila, ker je bila vrednost del za to palačo nepooblaščeno, brez soglasja ministrstva, podvojena.

Ob tem bode v oči dejstvo, da je podjetje Makro 5 tudi tisto podjetje, ki ministru za visoko šolstvo Gregorju Golobiču v Vinjolah pri Portorožu gradi hišo.

Obstaja resen in utemeljen dvom, da so sredstva za gradnjo velikih investicijskih objektov porabljena gospodarno in pregledno.
Zlasti značilno je zviševanje investicijskih vrednosti, ki se od načrtovanja, do začetka, predvsem pa do dokončanja investicije bistveno spremenijo, celo podvojijo.

Prav tako je značilno nevestno in negospodarno ravnanje Stanovanjskega sklada Republike Slovenije pri sklepanju pogodb in sporazumov, nepregledno finančno poslovanje, prevelika navezanost na eno banko, negospodarna oddajo storitev, sklepanje škodljivih pogodb, neobvladovanje stroškov poslovanja ter neustrezno upravljanje finančnih sredstev in zadolževanje sklada.
V tem okviru je potrebno opozoriti še na pomanjkljivo in neustrezno izvajanje nadzora nad kvaliteto gradnje stanovanjskih objektov in pripadajočih  garažnih objektov ali površin.

Navedeno je v letu 2006 ugotovila notranja revizija Ministrstva za okolje in prostor o poslovanju Stanovanjskega sklada Republike Slovenije za 14 let nazaj, v obdobju mandata nekdanjega direktorja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, Edvarda Ovna, nekdanjega podpredsednika LDS-a. Notranja revizija je v navedenem poročilu ugotovila za 9,5 milijona evrov (nekdanjih 2,3 milijarde tolarjev) negospodarnih in škodljivih ravnanj.   

V vseh teh primerih torej več kot upravičeno obstaja sum, da niso bila spoštovana temeljna načela upravljanja z javnimi financami:

–    načelo gospodarnosti;
–    načelo preglednosti;
–    načelo konkurenčnosti;
–    načelo javnosti;
–    načelo nadzora.

Zato obstaja domneva, da kljub vzpostavljenemu zakonodajnemu okviru s tega področja prihaja do sistematičnega in kroničnega neupoštevanja oz. izigravanja predpisov, ki so pripeljali do občutnih odstopanj gospodarne in pregledne porabe davkoplačevalskih sredstev.

Parlamentarna preiskava mora v tej luči ugotoviti ali so nosilci javnih funkcij ravnali skladno s temi predpisi. S stališča Državnega zbora to pomeni ali so nosilci javnih funkcij ravnali z vso potrebno in dolžno skrbnostjo ter verodostojno poročali Državnemu zboru, skladno z zakonskimi pristojnostmi, na podlagi katerih bi si Državni zbor lahko ustvaril ustrezno sliko o dejanskem stanju na področju porabe proračunskega denarja pri gradnji investicijskih objektov ter na tej podlagi sprejel ustrezne odločitve, skladno s svojimi pristojnostmi.

S preiskavo je potrebno ugotoviti, dokazati ali pa ovreči sum, da so nosilci javnih funkcij ravnali v nasprotju z zakonodajo ter s tem za dosego svojih koristi ali pa koristi ostalih vpletenih v  procesu izvajanja projektov.
Navkljub vsej zakonodaji, ki ureja to področje, investicijske vrednosti pri izgradnji mnogih gradbenih objektov, ki jih želi ta preiskava zajeti, ob dokončanju močno presegli svojo začetno vrednost, zato je prav, da se preveri ali so bila spoštovana načela gospodarnosti, konkurenčnosti, preglednosti, javnosti in nadzora.