Preiskovalna komisija o dobavi žilnih opornic se sooča z ovirami pri svojem delu

Pred jutrišnjimi zaslišanji na seji preiskovalne komisije, ki preiskuje nabavo in prodajo žilnih opornic je predsednica preiskovalne komisije in poslanka SDS Jelka Godec danes na novinarski konferenci spregovorila o dosedanjem delu paralmentarne komisije.

»Parlamentarna preiskovalna komisija prehaja v drugo fazo svojega dela, to je fazo zaslišanj prič. Eno zaslišanje smo že opravili v mesecu decembru, januarja pa so predvideni trije termini. Jutri, 12. 1., bosta zaslišana nekdanji generalni direktor UKC Ljubljana mag. Simon Vrhunec in sedanji direktor mag. Andraž Kopač, 17. 1. bomo zaslišali tri priče, in sicer pomočnika generalnega direktorja UKC Ljubljana za nabavo in nabavno dejavnost Bojana Urana, strokovnega in poslovnega direktorja interne klinike Zlatka Lazareviča in strokovnega direktorja prof. dr. Zlatka Frasa. 19. 1. pa bomo zaslišali tri priče, in sicer nekdanjega vodjo katetrskega laboratorija Darka Zormana, za njim bomo zaslišali sedanjega vodjo tega laboratorija prof. dr. Matjaža Bunca ter še predstojnika kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino prof. dr. Marka Noča,« je povedala predsednica komisije in dodala, da bodo tudi v mesecu februarju potekala tri zaslišanja, pri čemer bodo priče znane nekoliko kasneje.

Predsednica Jelka Godec je dejala, da je preiskovalna komisija v prvi fazi zbirala gradiva in določila priče, se seznanila z določenimi dejstvi, pri čemer pa je pri zbiranju gradiva naletela tudi na ovire. »Zahtevali smo gradiva tako od javnih zdravstvenih zavodov, to je bolnišnic, kot tudi od gospodarskih družb, to je dobaviteljev, zahtevali pa smo tudi gradivo, povezano samo z nabavo žilnih opornic, s strani pristojnih inštitucij, kot je Nacionalni preiskovalni urad (NPU), Protikorupcijska komisija (KPK) in Specializirano državno tožilstvo (SDT),« je povedala predsednica komisije in dejala, da je NPU na prošnjo komisije odgovoril, da je konec leta 2015 končal s preiskavo in dokumentacijo predal SDT. »SDT in KPK sta v prvi fazi naše prošnje za predajo gradiva zavrnila, z razlogom, da poteka predkazenski postopek in da bi predaja gradiva ovirala njihovo delo. Ker gradiva nismo uspeli pridobiti, smo se obrnili na okrožno sodišče v Ljubljani in preko njega zaprosili za zaseg dokumentacije tako KPK kot tudi SDT. Preiskovalna sodnica je v obeh primerih razsodila v prid preiskovalni komisiji in od obeh institucij zahtevala, da dokumentacijo predajo sodišču in potem bi sodišče dokumentacijo predalo nam. KPK je to naredila, SDT pod vodstvom gospoda Harija Furlana pa se je na odločitev sodišča pritožilo,« je povedala Jelka Godec. SDT je v svoji pritožbi navedlo, da lahko preiskovalna komisija pri pristojnem sodišču zahteva le odreditev hišne preiskave, zaseg predmetov, in to le zoper preiskovance, pri čemer pa SDT nima položaja preiskovanca, zaradi česar se mu zaseg ne more odrediti.

Poslanka in predsednica komisije je še pojasnila, da se je SDT v pritožbi oprlo na mnenje informacijske pooblaščenke iz leta 2015, ki je navedel, da državno tožilstvo ne sodi med upravne organe, ki opravljajo javno službo, o čemer govori 14. člen Zakona o parlamentarni preiskavi in na podlagi katerega bi bilo SDT gradiva dolžno posredovati.  »Pritožbo SDT je preiskovalna sodnica predala naprej v odločanje zunajobravnavnemu senatu, ki je novembra 2016 o tem odločal, preiskovalna komisija pa je šele konec decembra sprejela sklep okrožnega sodišča, ki pravi, da je zunajobravnavni senat okrožnega sodišča v Ljubljani, pod predsedstvom sodnika Srečka Škerbca odločil, da se zahteva parlamentarne komisije po zasegu dokumentacije zavrne kot neutemeljena. S tem so ugodili SDT, da le-ta ne preda dokumentacije naši parlamentarni komisiji, in sicer z obrazložitvijo, da SDT ne spada med organizacije, ki opravljajo javno službo,« je povedala Jelka Godec. Ob tem je dodala, da  obstajata najmanj dva jasna dokumenta, na podlagi katerih lahko sklepamo ravno nasprotno, torej  da SDT opravlja javno funkcijo. »Zakon o tožilstvu kaže, da kadrovske, organizacijske in nadzorstvene pristojnosti v zadevah državnotožilske in pravosodne uprave glede državnih tožilcev izvaja Vlada RS in da je na spletni strani ministrstva za pravosodje jasno navedeno njegovo poslanstvo, ki je da opravlja naloge na področju organizacije in statusa sodišča, državnih tožilstev in da izvaja tudi nadzor nad poslovanjem državnih tožilcev.«

Poslanka in predsednica komisije Jelka Godec je še navedla, da  SDT zadevo glede nakupa in dobave žilnih opornic obravnava od leta 2013, »do danes pa ni še  nikjer nobenih izsledkov njihovega dela.« Poslanka še meni, da argument, da SDT ne bi moglo opravljati svojega dela v primeru, če bi preiskovalni komisiji predal dokumentacijo, ne drži, saj bi dokumentacijo lahko predali v kopijah. »Sodišče in SDT navajata, da bi se s predajo dokumentov ogrožal predkazenski postopek, čeprav je po zakonu o parlamentarni preiskavi vsak član preiskovalne komisije zavezan k varovanju podatkov. Menim, da so to zgolj izgovori, da se gradivo SDT ne preda preiskovalni komisiji,« je ocenila poslanka in dodala, da je takšno zavlačevanje s postopki le »še ena ovira pri delu parlamentarne preiskave.« Ob tem je napovedala, da se bo komisija v povezavi z odločitvijo zunajobravnavega  senata glede tega, da se ji dokumentov in gradiv ne preda, obrnila na ustavno sodišče.

Na novinarsko vprašanje o tem, kako zelo pomembno je gradivo, ki ga želi preiskovalna komisija pridobiti od SDT pa je Jelka Godec odgovorila, da bi bilo gradivo preiskovalni komisiji v veliko pomoč in korist, saj bi tako primerjali svoje izsledke z izsledki institucij, ki so nabavo in prodajo žilnih opornic že preiskovale. Ker vsi delajo na istem primeru, je po mnenju predsednice preiskovalne komisije smiselno, da lahko izsledki SDT pomagajo preiskovalni komisiji  pri njenem hitrejšemu delu.