Preiskovalna komisija bo končno lahko zasegla dokumentacijo ljubljanskih bank

Mag. Logar je uvodoma spomnil, da je preiskovalna komisija ob začetku njenega dela trčila ob proceduralni pravosodni zaplet, ko ljubljansko sodišče ni želelo izročiti dokumentacije iz bank, ki smo jih Slovenke in Slovenci dokapitalizirali. »Najprej z obrazložitvijo, da sodnice Deše Cener nismo uspešno prepričali, potem se je ta sodnica odločila, da je zakon o parlametarni preiskavi neustaven in ga je poslala na Ustavno sodišče, ki je nato odločilo, da zakon ni neustaven, sicer pa že od oktobra 2015 spremljamo sago glede zasega dokumentov, ki so potrebni za delo parlamentarne preiskovalne komisije,« je pojasnil mag. Logar.

Po njegovih besedah se sodnica Deša Cener tudi po odločitvi Ustavnega sodišča ni izneverila svoji tradiciji, čeprav ji je ustavno sodišče naložilo, da odloči, in je predala zadeve naprej na Višje sodišče. » V tem postopku je navedla, da preiskovalna komisija ne opredeljuje določno predmeta preiskave, da ni odgovorov na to, kaj konkretno se bo preiskovalo in da ni natančno opredeljen status udeležencev parlamentarne preiskave in je zato ocenila, da tak prisilni ukrep ni v skladu z zakonom.«
 
»Preiskovalna komisija je konec prejšnjega tedna prejela odločitev Višjega sodišča, ki je odločilo skladno z namenom zakonodajalca in stališčem preiskovalne komisije, da se zaseže dokumente tudi s strani bank in institucij, ki spadajo pod okrožje ljubljanskega okrožnega sodišča. Na vsa tri negativna mnenja sodnice Deše Cener je Višje sodišče dalo obrazložitev, in sicer poudarja, da je namen parlamentarne preiskave ugotoviti in oceniti dejansko stanje skladno z mandatom komisije in na podlagi tega je tudi presojalo argumente preiskovalne komisije in preiskovalne sodnice,« je povedal predsednik preiskovalne komisije mag. Logar. »Glede na očitke sodnice Deše Cener, da zahteva preiskovalne komisije ne opredeljuje predmeta preiskave in da ne daje odgovorov na to, kaj se bo dokazovalo, je Višje sodišče povedalo,da se s tem ne da strinjati, saj je razvidno, da se bo ugotovilo morebitno odgovornost nadzornika slovenskega bančnega sistema Banke Slovenije za stanje v bančnem sistemu ter da se bo ugotavljalo celoten znesek kreditov in bančnih garancij in ali so banke spoštovale veljavne zakone. Višje sodišče je navedlo, da se razjasnjuje tudi posojilna politika bank ter osebe, ki so bile pristojne in so odobravale kredite ter da preiskovalna komisija s tem ugotavlja odgovornost članov uprav, nadzornih svetov in odgovornih oseb pri odobravanju kreditov. To, da ni natančno opredeljen status udeleženca parlamentarne preiskave kot je trdila sodnica Deša Cener, pa je Višje sodišče zavrnilo s tem,da četudi status oseb v tej fazi še ni znan, to samo po sebi ne  pomeni, da zahteva ni ustrezno obrazložena,« je odločitev Višjega sodišča pojasnil mag. Anže Logar.

»Ključni del te sodbe Višjega sodišča je, da interes varovanja tajnih podatkov trči ob interes, da se raziščejo nepravilnosti in zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, ki smo ga sanirali davkoplačevalci in davkoplačevalke. Ob zagotovljeni varnosti tajnosti zahtevanih podatkov, se Višje sodišče ne strinja s preiskovalno sodnico, da zahtevani ukrep ni sorazmeren. Višje sodišče še pravi, da je brez vpogleda  v relevantno dokumentacijo težko ali praktično nemogoče opraviti celovito preiskavo, in da je zahtevani ukrep nujen ter neizogiben. Višje sodišče je tudi ugotovilo, da je zahteva preiskovalne komisije po zasegu dokumentacije ljubljanskih bank skladna z zakonom o parlamentarni preiskavi  in ustavo ter da je zaseg dokumentacije nujno potreben za izvedbo nalog preiskovalne komisije.«

Mag. Logar je ob tej odločitvi še dejal, da je Višje sodišče stvari postavilo na pravo mesto. »Vesel sem te odločitve, ker ima širše implikacije, saj se vzpostavlja sodna praksa, ki je bila precej neenotna. Celjsko in mariborsko sodišče sta odločila skladno z zakonom o parlamentarni preiskavi, sodišče v Ljubljani pa je odločalo drugače. Višje sodišče je s svojo odločitvijo zasledovalo namen zakonodajalca pri pripravi zakona o parlamentarni preiskavi,« je pojasnil predsednik preiskovalne komisije in poslanec SDS mag. Anže Logar.

Nenazadnje je še dejal, da bo s strani preiskovalne komisije in glede na to, da se odpirajo nove dileme, na sodišče posredovanih še nekaj novih zahtev. »Smo pa sedaj razbremenjeni nepotrebne sodne sage oziroma bitke, ki nikomur ni koristila, preiskovalni komisiji pa je bilo odvzetih 7 mesecev. Vendar pa se bomo potrudili, da bomo nadoknadili teh sedem mesecev in se poglobili v dokumentacijo, ki jo bomo sedaj prejeli,« je povedal mag. Logar in napovedal, da bo komisija predvidoma jeseni sprejela delno poročilo.