Preiskovalna komisija Anžeta Logarja bo zahtevala prisilno privedbo prič Borisa Zakrajška in Gorazda Jančarja

Preiskovalna komisija o zlorabah v slovenskem bančnem sistemu pod vodstvom poslanca SDS dr. Anžeta Logarja je pričela z odkrivanjem politične odgovornosti za milijardo in pol globoko bančno luknjo v Novi ljubljanski banki.

Pred preiskovalno komisijo bi danes, 10. aprila, morala pričati nekdanji predsednik uprave LHB Frankfurt Boris Zakrajšek in nekdanji direktor NLB Interfinanz Gorazd Jančar, obe hčerinski družbi Nove ljubljanske banke.

Boris Zakrajšek, ki so ga nekateri mediji poimenovali kar »zmagovalca tranzicije« je v sistemu največje državne banke služboval kar 16 let. Leta 2002 je prevzel vodenje hčerinske banke NLB  – LHB Frankfurt, to mesto pa zapustil 2008. Zadnja afera, povezana z najbolj znano hčerinsko družbo NLB, je v javnosti odmevala lansko leto, ko so mediji razkrili, da je frankfurtska banka LHB leta 2007, torej v času, ko je banko vodil Boris Zakrajšek, »na lepe oči« Krešimiru Milanoviću, bratu nekdanjega hrvaškega premiera Zorana Milanovića, odobrila visok kredit. Gre še za eno izmed zgodb o slabih kreditih, ki se je odvijala v hčerinskih družbah NLB na Balkanu. Po pisanju enega izmed slovenskih časopisov, ki je pridobil kreditno dokumentacijo, slednja kaže, da je banka LHB Frankfurt od odobritve posojila oktobra 2007, čeprav bi moralo biti to vrnjeno do leta 2009, podpisala devet aneksov, zadnjega maja 2012, s katerimi se je spreminjalo predvsem zavarovanje. Dolg, ki ga je NLB prevzela od LHB Frankfurt, naj bi v vsem tem času iz 3,25 milijona evrov narasel že na 4,28 milijona. Mediji so omenjeni posel poimenovali kar »smrtni greh« hčerinske družbe NLB.

V medijih je odmevala tudi gradnja Zakrajškovega zimskega dvorca na Blokah, ki ga je bančnik zgradil po svojem odhodu iz NLB. Zimski dvorec Bloke leži na 1.749 kvadratnih metrov veliki parceli na Godičevem, stavba, ki je zgrajena, pa obsega 995 kvadratnih metrov. Zgodba je več kot zanimiva, predvsem zato, ker je Zakrajšek še leta 1997 zatrjeval: »Nikakor ne obžalujem, da nimam materialnega bogastva, niti v moji naravi ni, da bi kopičil in malikoval materialne dobrine. Rad pa imam kakovost, kolikor si je pač lahko privoščim.«

Druga priča, Gorazd Jančar, pa je bil vrsto let direktor švicarskega podjetja v stoodstotni lasti največje slovenske banke NLB Interfinanz, in je svoje poslovanje s hčerinskimi družbami nato razširilo tudi v nekatere evropske države na jugu in vzhodu. Skoraj tri četrtine bančnega portfelja je imelo podjetje osredotočenega v Srbiji, na Hrvaškem, v Makedoniji in Črni Gori. Po tem, ko so iz NLB Interfinanz dolga leta prihajale novice o odličnem poslovanju, Jančarja pa prikazovale kot odločnega direktorja, se je v času svetovne gospodarske in bančne krize ter po njej tako kot pri mnogih drugih bankah razkril velik obseg slabo zavarovanih bančnih kreditov. Gorazd Jančar je iz banke odšel z letom 2013.

Preiskovalna komisija namerava z zaslišanji pridobiti več informacij o delovanju in bančnih praksah hčerinskih družb Nove ljubljanske banke.

Ker nobena izmed prič na današnje zaslišanje ni prišla, so člani in članice preiskovalne komisije soglasno sprejeli naslednji sklep: Priči Borisa Zakrajška in Gorazda Jančarja se pred preiskovalno komisijo prisilno privede z odredbo preko sodišča.