[PREISKOVALKA] Javni zdravstveni zavodi so zaradi težav z zagotavljanjem osebne zaščitne opreme le-to morali kupovati tudi v tehničnih trgovinah
četrtek, 15. 4. 2021Preiskovalna komisija o zagotavljanju zaščitne opreme ter ukrepih institucij in nosilcev javnih funkcij za zajezitev širjenja bolezni COVID-19 od 1. 2. 2020 do odreditve predmetne parlamentarne preiskave, ki jo vodi Suzana Lep Šimenko, je dne 13.4.2021 in 14.4.2021 na svoji 3. seji zaslišala 11 prič, ki so od dne 1.2.2020 in do razglasitve epidemije COVID-19, vodile največje slovenske bolnišnice. Pričale so naslednje osebe: Vojko Flis, direktor UKC Maribor, Anica Hribar, direktorica SB Brežice, Radivoj Nardin, v.d. SB Nova Gorica, Miran Rems, direktor bolnišnice Jesenice, Bojan Korošec, direktor SB Murska Sobota, Margareta Guček, direktorica SB Celje, Milena Zupan Kramar, direktorica SB Novo mesto, Anica Užmah, direktorica SB Ptuj, Janez Lavre, direktor SB Slovenj Gradec, Romana Martinčič, direktorica SB Trbovlje, Janez Poklukar, tarkratni direktor UKC Ljubljana.
![[PREISKOVALKA] Javni zdravstveni zavodi so zaradi težav z zagotavljanjem osebne zaščitne opreme le-to morali kupovati tudi v tehničnih trgovinah](https://www.sds.si/app/uploads/2021/04/suzana20lep20scc8cimenko20vlozcc8citev20interpelacije2012.4_0_9.jpg)
Preiskovalna komisija se je na zaslišanju osredotočila na to, kako so bili javni zdravstveni zavodi pripravljeni na prihajajočo epidemijo, koliko zaščitne opreme so javni zdravstveni zavodi imeli na zalogi, kakšna je bila situacija na nivoju države, prve kazalnike, ki so kazali na prihajajočo nevarnost epidemije in podaljševanje dobavnih rokov za osebno zaščitno opremo.
Preiskovalna komisija je ugotovila, da so bolnišnice že meseca januarja 2020 oziroma najkasneje meseca februarja zaznale, da jim dobavitelji podaljšujejo dobavne roke ter jih obveščajo o motnjah pri dobavah zaradi takrat še malo poznanega koronavirusa, V bistvu so jim pošiljali anekse, s katerimi so poskušali zviševati cene osebne zaščitne opreme. Zanimivo je tudi dejstvo, da so javni zdravstveni zavodi zaradi težav z zagotavljanjem osebne zaščitne opreme, le-to morale kupovati tudi v tehničnih trgovinah, oziroma namesto zaščitnih očal uporabljati nadomestke, ki so jih kupovali celo v trgovinah s športno opremo.
Direktor bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre je med drugim izpovedal, da brez vključitve države oz. vlade RS v nabavni proces, v mesecu marcu 2020 gotovo ne bi mogli sami zagotoviti osebne varovalne opreme za svoje zaposlene. Slednji so, kot je izpovedalo več direktorjev bolnišnic, navkljub poskusom minimaliziranju nevarnosti epidemije v času vlade Marjana Šarca in navkljub takratni izjavi ministra za zdravje g. Šabedra, da naj zdravstveni delavci prenehajo s sejanjem strahu in panike, med zaposlenimi opažali veliko strahu, ki je bil tako močan, da so zaposleni iz bolnišnic odtujevali maske in razkužila in jih nosili domov. Posledično so bile določene bolnišnice primorane zaščitno opremo zakleniti v omare oziroma na drug način onemogočiti odtujevanje in zagotoviti striktno nadziranje uporabe osebne zaščitne opreme.
Direktorji bolnišnic so prav tako povedali, da so se večkrat zbali, da bi jim zmanjkalo zaščitne opreme. Zaradi sanacije bolnišnic, so imeli navadno na zalogi le manjše količine zaščitne opreme, kar je dodatno pripomoglo k temu, da jih je epidemija dobila na »tankem ledu«.
Iz pričanja direktorjev slovenskih bolnišnic na preiskovalni komisiji je moč razbrati, da so bolnišnice v mesecu februarju in marcu 2020, ko se je po svetu in pri naši sosedi Italiji, začela širiti epidemija koronavirusa, bile glede nabave zaščitne opreme prepuščene same sebi. Odvisno kako so se pač posamezni direktorji bolnišnic znašli. Na pomoč vlade pa v tistem času ni bilo moč veliko računati, kar nakazuje na to, da prejšnja vlada Marjana Šarca epidemije koronavirusa ni jemala dovolj resno. Nadaljnje informacije glede pripravljenosti bolnišnic na epidemijo pa si komisija obeta na naslednjih zaslišanjih prič.