Preiskava korupcije pri nakupu in prodaji žilnih opornic pri Agenciji za varstvo konkurence še ni prišla na vrsto

Danes je potekala seja komisije o nakupu in prodaji žilnih opornic, ki jo vodi poslanka SDS Jelka Godec, kjer je kot prvi pričal predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel. Uvodoma je povedal, da na Računskem sodišču vseskozi pozorno in z zanimanjem spremljajo delo preiskovalne komisije, saj se zavedajo, da jim lahko ugotovitve komisije in pričanja določenih oseb osvetlijo marsikatere interakcije določenih deležnikov v zdravstvu, ki bi jih za končni uspeh morali raziskati tudi sami, vendar so kot državni revizijski organ omejeni glede preiskovalnih metod, ki jih ima na voljo preiskovalna komisija, in glede načina dela, ki je za preiskovalno komisijo precej drugačen kot za Računsko sodišče.

Na Računskem sodišču so namreč v zaključni fazi izdelave Revizijskega poročila glede donacij ter nakupa in prodaje medicinske opreme v UKC Ljubljana med letoma 2014 in 2015. O konkretnih ugotovitvah je Vesel spregovoril na zaprtem delu zaslišanja, v za javnost odprtem delu seje komisije pa je povedal, da so državni revizorji zaznali »zanimive« vzorce sodelovanja med zdravniki in dobavitelji medicinskega materiala, in sicer tistega materiala, ki se razvija, in tistega, ki se uporablja pri specialističnih posegih. Tovrstnih podobnih vzorcev sodelovanja, ki bi vzbudili njihovo zanimanje, pa na primer niso našli pri uporabi zahtevnih aparatov, kot so denimo, CT in MR.  Ob tem je napovedal, da  bo Računsko sodišče ob izdaji poročila z razkritji seveda seznanilo pristojne organe. Na vprašanje predsednice preiskovalne komisije, ali bodo šli v revizijo še za katero izmed ostalih zdravstvenih ustanov, je Vesel odgovoril, da bi bilo utemeljeno raziskati tudi delovanje UKC Maribor, vendar glede na tajnost letnega načrta dela sodišča ne more konkretneje odgovoriti na vprašanje, ali se bodo tja tudi zares odpravili.

Glede javnega naročanja v Sloveniji pa je Vesel povedal, da je slednje prepredeno s klientelističnimi povezavami, da sistem javnega naročanja ne deluje in da da je problem premajhen trg. Opozoril je tudi na to, da javne ustanove pri nakupu medicinske opreme ne morejo neposredno dostopati do proizvajalcev, zaradi česar je tudi večja možnost korupcije in kaznivih dejanj.

Vesel se je v nadaljevanju branil očitkov o tem, da je Računsko sodišče »brezzobi tiger«, saj da lahko zgolj podaja revizijska poročila in po odzivu revidiranca na poročilo zahtevajo popravljalne ukrepe. Delno se je strinjal, vendar pri tem opozoril, da drugih zakonskih možnosti nimajo. »Manjka nam tisti element, o katerem mi govorijo moji skandinavski kolegi, to pa je, da ko se pri njih oglasi vrhovna revizijska institucija, potem tisti, ki morajo nekaj storiti, to tudi storijo,« je bil jasen. V Sloveniji pa se Računsko sodišče po njegovih besedah lahko zgolj zanese na to, da bo revidiranec izvedel popravljalne ukrepe, aktualna vlada pa, da bo ukrepala tam, kjer lahko.

V zvezi s preplačili medicinskega materiala je Vesel opozoril na dvoje. Najprej na vlogo članov svetov zavodov, pri katerih se po njegovem mnenju tisti, ki jih imenujejo, premalo vprašajo o primernih izkušnjah, ki jih kandidati za tako pomembna mesta imajo, nato pa še na problematičnost sodelovanja zdravnikov pri nakupu materiala, saj da nabavne službe velikokrat kupijo točno določene izdelke, ki jih zahtevajo prav zdravniki.

Pri vprašanju Jelke Godec glede rešitev za to področje pa je predsednik Računskega sodišča izpostavil tehnične strokovne standarde, ki so po njegovem prvi korak k ureditvi razmer v slovenskem zdravstvu. »Šele nato se lahko pogovarjamo o javnih naročilih,« je dodal.

Ob koncu je predsednica preiskovalne komisije Vesela prosila še za komentar priznanja nekdanjega direktorja UKC Ljubljana Simona Vrhunca, ki je v eni izmed televizijskih oddaj dejal, da je ponosen, da je v času vodenja UKC kršil zakon o javnih naročilih. »Saj veste, ljudje so danes ponosni na marsikaj,« je kratko odgovoril.

V nadaljevanju je na vprašanja članov in članic preiskovalne komisije odgovarjal še direktor Agencije za varstvo konkurence (AVK) Andrej Matvoz. Spomnimo. V zvezi s korupcijo pri nakupu in prodaji žilnih opornic je AVK raziskala domneve glede bojkotiranja javnega razpisa za nakup materiala za intervencijsko kardiologijo za pet bolnišnic. Javni razpis septembra 2017 ni uspel, saj so vsi dobavitelji ponudili material po občutno višjih cenah, kot jih je dovoljeval razpis in jih je razpisna komisija določila glede na javno dostopne cene, po katerih nabavljajo žilne opornice bolnišnice na Švedskem. Po mnenju mnogih strokovnjakov s tega področja predstavlja omenjeni razpis jasen in nedvoumen dokaz o dogovarjanju dobaviteljev in nesprejemljivih cenah žilnih opornic. A vsemu navkljub je bila ugotovitev AVK  pod vodstvom Andreja Matvoza sledeča: Agencija ni ugotovila ničesar, kršitev ni zaznala. Matvoz se je v zvezi z omenjenim javnim razpisom pred preiskovalno komisijo branil z argumentom, da je imela AVK za pregled vse dokumentacije zgolj 15 dni časa in ponovil, da v tem času ni odkrila ničesar.

Uvodoma je Matvoz sicer dejal, da spremlja delo preiskovalne komisije, agencija pa da aktivno deluje na področju, ki ga komisija preiskuje. Jelka Godec je ob tem povedala, da je AVK že novembra lani od preiskovalne komisije dobila vmesno poročilo s konkretnimi ugotovitvami. »Kaj ste do danes naredili?« jo je zanimalo, Matvoz pa kaj več od tega, da postopki tečejo, ni znal povedati. »Kdaj bodo državljanke in državljani dočakali, da se bo Agenciji za varstvo konkurence zdelo vredno, da se loti preiskave glede sumov korupcije pri nakupu in prodaje žilnih opornic?« ga je nadalje vprašala Godčeva, Matvoz pa je na presenečenje vseh sprva odgovoril, da ko bo prišla zadeva na vrsto, nato pa še, da znotraj zastaralnega roka. Slednji je, mimogrede, 10 let, vsekakor pa upamo, da se bo AVK zadeve lotila prej kot v nekaj letih.

Tudi sicer je Matvoz neprestano samozavestno ponavljal, da je indicev o kakršni koli korupciji in sumih kaznivih dejanj pri nakupu in prodaji žilnih opornic premalo in da medijsko poročanje ni dovolj. Več kot presenetljivo, lahko dodamo, sploh če vemo, koliko prič je preiskovalna komisija pod vodstvom Jelke Godec že zaslišala in kakšne izjave so določene priče podale ter da je preiskovalna komisija tudi konkretneje podala sume glede storitve kaznivih dejanj na pristojne institucije.

Preiskovalna komisija bo z zaslišanji nadaljevala že jutri, ko bo ob 10.30 pričal Dejan Perša iz UKC Maribor. Pričati pa bi moral tudi minister za pravosodje mag. Goran Klemenčič, vendar se je opravičil.