Prehranska varnost za MKGP obstranskega pomena

Trend zaraščanja in praznjenja podeželja je jasen dokaz neučinkovite in slabe kmetijske politike. Težave na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane v Republiki Sloveniji so po polovici mandata aktualne Vlade RS velike, splošno stanje je slabo. Subvencije odločilno pomagajo v kmetijstvu, ne dajo pa pričakovanih rezultatov. Tako se ni povečala pridelava kvalitetnejše hrane, število kmetij še naprej pada in vse manj je površin obdelovalne zemlje. Na področju razvoja ekološkega kmetijstva zastavljeni cilji niso bili uresničeni, eko živila so bistveno dražja od konvencionalnih, kar se ob hudi gospodarski krizi in zmanjšani kupni moči odraža na trgu. Problematična je starostna struktura kmetov in nezainteresiranost mladih za kmetovanje. Glavni vzrok je slab dohodkovni položaj kmetijstva ter slabo zdravstveno socialno in pokojninsko varstvo kmetov. Trend zaraščanja in praznjenja podeželja je še vedno  najbolj neposreden in jasen dokaz neučinkovite in slabe kmetijske politike.Poseben problem je nizka stopnja samooskrbe. Hrana znova pridobiva na pomenu in postaja izrazito strateška dobrina, samooskrba s hrano pa se označuje z izrazom nacionalna prehranska varnost. Žal se pridelava hrane v Sloveniji zmanjšuje, zato vedno pogosteje prihaja do pobud za njeno povečanje. Zaščita plodne zemlje je osnova za izboljšanje samooskrbe na področju hrane pri nas.Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano po podatkih Eurostata navaja, da je Slovenija med državami članicami EU na 24. mestu po obsegu kmetijskih obdelovalnih površin, saj imamo le 884 m2 obdelovalne zemlje na prebivalca, za samooskrbo pa bi jih potrebovali najmanj 2.000 m2. Naravni pogoji in posestna struktura slovenskega kmetijstva nimajo pomembnejših območij za intenzivno kmetijsko pridelavo in v večini primerov ne dopuščajo pridelave večjih količin kmetijskih pridelkov. S tem povezano se tudi enota vloženih sredstev na enoto pridelka poveča. Vse to vodi v zmanjšanje konkurenčnosti večine kmetijskih pridelkov, na kar kaže tudi nedavni rezultat analize v Evropi po metodologiji FADN, da ima Slovenija v Evropi najmanj produktivno kmetijstvo od vseh držav članic EU.Za uspeh  in obstoj na trgu je potrebno konkurenčnost slovenskega kmetijstva vsekakor izboljšati. Na eni strani je potrebno povečati učinkovitost in konkurenčnost kmetijskih gospodarstev, kjer naravne razmere in ekonomski dejavniki to dopuščajo, na drugi strani pa, kjer naravne razmere ne dopuščajo intenzivne pridelave, z ustreznimi programi vzdrževati poseljeno, urejeno kulturno krajino in poizkušati usmeriti kmetijska gospodarstva v  kmetijske okoljske programe, kjer navkljub večjemu vloženemu delu pridelovalci lahko pričakujejo večjo ceno kmetijskih pridelkov, ki bo ekonomsko bolj upravičena.Več si oglejte v naslednjem videoprispevku predsednika Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri Strokovnem svetu SDS Franca Sušnika.