Pregon in odkrivanje bančne kriminalitete le mrtva črka v koalicijski pogodbi

Na današnji seji državnega zbora je poslanec SDS mag. Anže Logar predsedniku vlade dr. Miru Cerarju zastavil poslansko vprašanje glede odkrivanja in pregona bančne kriminalitete.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.

MAG. ANŽE LOGAR: Hvala predsednik. Ta koalicija je pregon bančnega kriminala na deklarativni ravni postavila precej visoko na začetek koalicijske pogodbe. Pa bom citiral samo 3. točko, ki govori o tem: »Za zagotovitev povrnitve zaupanja v finančne institucije, nadzorne inštitucije in institut pravne države potrebno opredeliti odgovornost za nastalo bančno luknjo in zahtevati odškodninsko ter materialno odgovornost…« In naprej: »Odgovornost za izvedbo preiskave bančne luknje se prenese iz DUTB na Banko Slovenije.«

Zdaj imamo pa težavo, v sredo so namreč bili kriminalisti na Banki Slovenije, torej na instituciji, ki je po odločitvi koalicije primarno odgovorna za odkrivanje razlogov za bančno kriminaliteto. In v prvem odzivu je predsednik vlade gospod Cerar rekel, da zaupa pristojnim organom, da so pri preiskavi zelo dobro premislili in opravili vsa dejanja v skladu za zakonom. Poglejte, gospod Cerar, vi zelo dobro zaupate vsem, zelo dobro zaupate ministru za pravosodje, čeprav je večkrat dokazano kršil zakonodajo, zelo dobro zaupate zdravstveni ministrici, čeprav še ni sprejela nobene reforme, zaupate gospodu Gašperšiču pri njegovem delu, čeprav javnost in ulica pravi drugače.

In naprej, pravite, da morajo organi pregona po vaših opozorilih paziti, da ne presežejo svojih pristojnosti, da ne bi nedopustno posegli v neodvisnost Banke Slovenije in škodili njenemu ugledu ter vlogi v finančnem sistemu. Tukaj ste verjetno mislili na ta zadnji stavek iz te odredbe, ki pravi, citiram, napisala jo je pa sodnica Irena Topolšek: »Izpostavljam tudi, da zasežena oprema in podatki vsebujejo zaupne podatke, ki se ne nanašajo na predmet zaupne preiskave.« To zveni malo na »fishing«, če se ne motim, gospod predsednik vlade in verjetno imate zato to izjavo.

In zdaj pa me zanima, kaj boste storili, če bo ta postopek padel zaradi tako imenovanega »fishinga«, zaradi neustavnosti in bomo po temu pregonu deležni se blamaže na področju pregona bančne kriminalitete?

Spomnimo se, računalnike enega poslanca so v tej preiskavi izgubili, izvajali so se prisluhi brez odredbe sodišča, poskušalo se je zaseči strežnik največje opozicijske stranke in ne nazadnje, kot sem zdaj izvedel pri rahlo bizarnemu pregonu bivše predsednice vlade, tri pričanja so tu nekako čudežno izginila iz sodnega izpisa. Zanimivo. Zato vas sprašujem, kaj boste naredili, če zadeva pade?

In ko ste dejali, da imate vse scenarije razdelane, vas sprašujem, kaj se bo zgodilo, če bo Ustavno sodišče odločilo, da je bil izbris podrejencev protiustaven, kje boste našli dodatnih 600 milijonov, kaj boste naredili, če bo to posledica manipulacij in parcialnega zbiranja podatkov, in kaj boste naredili, če se ne bo zgodilo nič?

DR. MIROSLAV CERAR: Hvala lepa za vprašanja, spoštovani gospod poslanec. Torej, vlada dejansko samo lahko pozdravlja proaktivno vlogo pristojnih organov na področju odkrivanja in pregona bančne kriminalitete. Tu se, seveda, zadeve dogajajo, ampak moram poudariti, zato, ker ste to vprašali, da ravno premike na tem področju se zdaj omogoča torej dodatne premike, seveda nekatere normativne spremembe, spremembe v tem mandatu.

Lansko leto je bil sprejet nov zakon o bančništvu, ki je uredil pogoje za dostop do podatkov varovanih kot bančna tajnost, kar vemo, da je bil zelo pomemben premik. Prej tega ni bilo. Lani je bil tudi dopolnjen zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Te zdaj za osebe, ki so z DUTB v pravnem razmerju, določa naznanilno dolžnost, kar je pomemben ukrep. Organom pregona morajo osebe, ki so bile seznanjene z morebitnim kaznivim dejanjem, ki je v povezavi z banko, to kaznivo dejanje tudi naznaniti. S tem smo zavrnili vrzel zakona o kazenskem postopku, ki takšne obveznosti ni predvideval, se pravi, dve pomembni normativni spremembi, dva zakona v tem mandatu v tej smeri.

V tem mandatu smo uvedli tudi višje kazni za korupcijska kazniva dejanja in smo podaljšali zastaralne roke, da ne bi takšna dejanja tudi v povezavi z bančnimi luknjami zastarala. Prej se je velikokrat dogajalo, da je zastaralo marsikaj. Natančneje smo opredelili kazniva dejanja davčnih zatajitev in zlorab notranjih informacij.

Omogočili smo kadrovsko optimizacijo sodišče ter s 30 novimi državnimi tožilci okrepili ravno delo pregona. Policija se s temi področji, kot sem rekel, stalno ukvarja, in vzporedno s preiskovanjem sumov kaznivih dejanj potekajo tudi finančne preiskave, s ciljem identifikacij, sledenja in zavarovanja protipravno pridobljene premoženjske koristi. Za zagotovitev večje učinkovitosti je policija z Banko Slovenije sklenila celo sporazum leta 2014, marca, to je bilo že prej, o medsebojnem sodelovanju. Policija redno poroča dvema odboroma državnega zbora o svojih zadevah, teh zadevah, in tako je tudi imenovala strokovnjaka za nudenje strokovne pomoči parlamentarni komisiji.

Tako, da tu vidite, ukrepov smo kar veliko sprejeli v tem mandatu za odkrivanje bančne luknje. Moram pa opozoriti, da ne bo dvoma, ta bančna luknja je nastala nekoč prej. Spomnimo se v katerem mandatu, kdaj. Tako, da res je nekoliko zanimivo, kdo nas najbolj skuša prikazati v kritični luči, ampak ne glede na to, imate pa prav, ti ukrepi so nujni, potrebni, zato jih zdaj ponovno prestavljam, sicer nekatere že poznate.

Glede preiskave v Banki Slovenija, ki ste jo omenili. Naj rečem to, da noben organ, še tako neodvisen, avtonomen, ne sme biti brez nadzora. Rekli ste, zaupam. Ja, jaz sem človek, ki rad zaupam, še posebej ko nekoga preverim, in glejte, vsak zasluži neko mero zaupanja, ampak neka znana misel pravi, zaupanje je dobro, nadzor je še boljši.

Tako, da še posebej kot predsednik vlade se zavedam, da kljub zaupanju pa mora biti stalno prisoten nadzor nad vsakim funkcionarjem, nad vsakim uslužbencem, javnim, pravzaprav nad vsakim, ki opravlja pomembno delo. In zato mora biti nadzor zagotovljen tudi nad Banko Slovenije. Pomembno pa je, da se vsak tak postopek vodi v skladu z zakonom, če pride do nadzora ali pa preiskave, in tudi v skladu z načelom sorazmernosti. Tudi to je pomembno.

Podatki, ki vas zanimajo. Slovenija je banke v težavah leta 2013 dokapitalizirala v skupnem znesku 3 milijarde 647 milijonov evrov. Od tega je bilo v denarju plačanih 1 milijardo 122 in še nekaj milijonov evrov, preostanek so predstavljale državne obveznice. Hkrati je država izdala za 1 milijardo 560 milijonov evrov državnih poroštev. To je bilo leta 2013. Za obveznice, ki jih je izdala DUTB, ko je odkupila tvegane postavke, ter za milijardo 30 milijonov evrov poroštva za zadolžitve bank pri Banki Slovenije za potrebe likvidnostnih zadolžitev bank. Seveda v postopku sanacije bank, tudi to je bilo še pred našim mandatom, so bili udeleženi tudi imetniki delnic in podrejenih vrednostnih papirjev. Zdaj se pač naša vlada ukvarja s to težavo, ki je resnično precejšnja.

In naj rečem tako, da tukaj tečejo sodni postopki, končnega stroška bančne sanacije na sploh zaradi sodnih postopkov v teku ni mogoče dokončno napovedati, ampak zagotavljam vam ponovno, tudi javnosti, da je vlada pač pripravljena na različne izide, kako kaj tukaj ne morem v interesu nadaljnjih procesov jasneje povedati, ampak ponavljam, pripravljeni smo na različne možne izide in počakajmo, da s ti postopki končajo, sicer pa ste videli, ukrepov smo sprejeli veliko, zelo konkretnih, zakonskih, imenovanje tožilcev, postopki se vodijo in sedaj si želim samo in pozivam pristojne organe, da ti postopki vodijo čim hitreje.

MAG. ANŽE LOGAR: Hvala predsednik. Predsednik vlade je ostal zvest sebi, na nič mi ni odgovoril. Sedaj pa, poglejte, vas bom vprašal tako, kako torej sami komentirate preiskavo v Banki Slovenije ob tem, da vemo, da pri nekaterih, ki so neposredno kopali bančno luknjo, pri odgovornih bankirjih, še do danes ni bilo hišnih preiskav pa so bili prijavljeni organom pregona že sredi leta 2012. Celo več, nekatere vabijo in sprašujejo kot priče, da jim razložijo kreditni postopek v institutu strokovnjaka bančne stoke čeprav so sami podpisovali kredite za več kot 10 milijonske luknje in jih danes plačujemo mi.

Nenavadna je tudi časovnica tega pregleda, namreč Data Retention Direktiv pravi, tri leta ostajajo podatki zapisani na tistih relejih in ravno tri leta bo minilo 6. 9. 2016, zato je verjetno najti tudi razloge, zakaj v Banki Slovenije, ne pa pri tistih, ki so bančno luknjo kopali.

Naprej, sprašujem se, kako lahko verjamem vašim besedam, če je vaš pravosodni minister tukaj simpatiziral z izjavo neke sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani, da je parlamentarna preiskava oziroma zakon protiustaven. Kako naj verjamem resnični želji po preiskovanju razlogov in vzrokov ter odgovornih za bančno kriminaliteto, če je vaša ministrica za notranje zadeve na odboru za pravosodje dejala, citiram, »tukaj pa manjka ena zelo pomembna komponenta, ki je bistvena, morda se preveč ukvarjamo s stanjem za nazaj?«

Kako naj torej v takem pogledu verjamem vladi, da je tisto, kar imajo zapisano v koalicijski pogodbi na začetku, ne zgolj mrtva črka na papirju, ampak resno izražena namera, da se ugotovi krivce, tiste ki so nas vsakega od nas stali 2 tisoč 500 evrov?

DR. MIROSLAV CERAR: Hvala. Odgovarjal pravzaprav ne bom več, ker očitno ne poslušate, kaj govorim. Rekli ste, da nisem na nič odgovoril. Nasprotno, navedel sem dejstva iz zakonov, ki smo jih sprejeli, navedel sem številke, navedel sem ocene in načrte, vse je bilo sedaj navedeno, tako da očitno ni vaša želja poslušati, ampak kritizirati.

Ampak poglejte, res je, nekaj imate prav, strašne stvari so se dogajale v preteklih letih, strašne stvari, umetni stečaji, poniževanja delavcev, bančne luknje, TEŠ-6, same afere, avtocestne afere, tukaj, tam, tretje, povsod se je kradlo davkoplačevalcem in imate prav, ogromno, ogromno nepravilnosti, ogromne finančne luknje so nastale na bremenih naših ljudi in sedaj naša vlada to rešuje. Tudi različne arbitražne spore iz preteklih obdobij, ki so jih zakuhali drugi, denimo, lansko leto, se spomnite, tik pred novim letom smo morali vplačati nekaj deset milijonov za neko zadevo, ki je nastala več kot 10 let nazaj zaradi neodgovornega ravnanja določenih elit in sedaj naša vlada vse te zadeve, ki jih ni zakrivila, rešuje. Vsaj večji del vlade jih ni zakrivil.

In pomembno je tako, da se tega lotimo intenzivno. Jaz sem navedel, kaj počnemo in zagotavljam vam, da postopkov je veliko, ki tečejo, podatki so dostopni in delali bomo naprej, da se te zadeve rešijo. Konkretnih postopkov glede Banke Slovenije pa ne morem komentirati, to ni moja pristojnost, bilo bi narobe. Povedal sem, kaj je načelno pomembno, vse ostalo je v domeni stroke. Tako, da naša vlada bo odgovorno peljala zadeve naprej, preiskovala nezakonita dejanja in ne skrbeti. Bomo opravili svojo dolžnost po najboljši moči. Hvala lepa.

MAG. ANŽE LOGAR: Hvala predsednik. Mene z razliko od predsednika vlade skrbi. Skrbi me tudi zaradi njegovih izjav včeraj, da, mislim da so imeli neko klavzuro znotraj, ko je dejal, vsaj po poročanju medijev, po njegovih besedah je pred SMC dilema, ali bodo dovolili, da bo Slovenija ostala ali postala mafijska država z interesnimi skupinami, ki jo obvladujejo. Beseda »ostala« pomeni, da je že danes takšna država, vi ste pa na oblasti 2 leti.

In če vam citiram vaš uvodni nagovor izpred volitev, ki ste si ga sposodili od nekoga drugega, pravi: »Za zmago zla je dovolj, da dobri ljudje ne storijo ničesar.« Torej, dve leti je minilo, če izhajamo iz pred dispozicije, da ste bili vi dobri ljudje, glede na to, da ste utemeljili platformo na moralno-etičnih standardih, vas bom pa jaz takole vprašal, pravite, sprejeli smo veliko ukrepov, koliko bančnikov pa sedi v zaporu? Dve oprostilni sodbi imamo, ob tem da resorna ministrstva procesne zakonodaje, ki bi neposredno vplivale na to, se niti še niso dotaknila čeprav so nekateri predlogi na mizi že od leta 2008. Torej ne morete govoriti, da je ta vlada naredila vse, kar je v njeni moči.

In naprej, zdaj ko imamo nov postopek, za katerega upam, da ne bo procesno padel, vas vseeno sprašujem, kje so tisti primarni odgovorni za bančno kriminalno luknjo, zakaj se njih ne preiskuje? In pridemo spet do novega paradoksa, zato, ker so v Banki Sloveniji zasegli nekatere dokumente, originalne dokumente zapisnikov sveta Banke Sloveniji ravno v trenutku, ko je preiskovalna komisija začela zasegati in pridobivati te zapisnike, so ti dokumenti sedaj za preiskovalno komisijo nedosegljivi. In poglejte, sodišče je ravno odločilo, da bomo lahko zasegli dokumente Nove Ljubljanske banke, kaj če so tudi v Novi Ljubljanski banki zasegli originalne dokumente in jih je potem parlamentarna preiskava zaradi tega razloga ne bo mogla zaseči.?

Veliko je naključij je v tej zgodbi o bančni kriminaliteti, zagotovo pa ta pregon ni takšen, kot bi lahko brali na podlagi zapisa v koalicijski pogodbi. Zato je smotrno, da o tem eno poglobljeno razpravo naredimo tudi v državnem zboru, ne samo da nam predsednik vlade prebere, kar so mu zapisali z že sprejeto zakonodajo, ampak da malce proaktivno poseže v koalicijski pogodbi zapisano prioriteto. Namreč, to se strinjam, z zapisom v koalicijski pogodbi – zaupanje državljanov v institucije je ključno za napredek te družbe. In takšni dogodki, ki ne pripeljejo do epiloga, ampak samo še dodatno razgrejejo ozračje brez neke sodne instance, samo povečujejo nezadovoljstvo ljudi z delom pravne države.  Zato predlagam, da o tem opravimo razpravo.