Pregled dela v letu 2005

Novinarska konferenca Poslanske skupine SDS o delu v letu 2005 Vodja Poslanske skupine SDS Jože Tanko in namestnik vodje Poslanske skupine SDS Rudolf Petan sta na novinarski konferenci predstavila delo Poslanske skupine SDS v letu 2005. Jože Tanko: “S kolegom Rudijem Petanom bi rada ocenila in predstavila naše videnje letošnjega leta. Reči moram, da smo z doseženim letos v naši poslanski skupini zelo zadovoljni. Ocenjujemo, da je leto izredno uspešno in da smo opravili veliko večino nalog, ki smo si jih zadali. Izpolnjuje se tako volilni program stranke kot tudi koalicijska pogodba. V tem času so bili sprejeti nekateri zelo pomembni dokumenti, ki se navezujejo tudi na evropske strateške dokumente, tj. predvsem strategija razvoja Slovenije, s katero je Slovenija končno dobila en dober dokument, v katerem so zapisani tudi cilji, ki so postavljeni višje od ciljev zapisanih v lizbonski strategiji. To pa zato, ker želimo biti v tem razvoju hitrejši, želimo biti še konkurenčnejši, želimo se razvijati hitreje in na koncu zmanjšati tudi razvojni deficit, ki smo ga prinesli s seboj. Vlada je pri izdelavi tega projekta uspela aktivirati veliko število domačih strokovnjakov različnih profilov, različnih znanj, različnih strok in tudi različne politične pripadnosti. To je ena od pomembnih karakteristik vlade. Povezanost, ki smo ji bili priča v preteklosti marsikdaj, priča, da so stvari drugačne kot so sedaj. Pripravljene so tudi reforme, to je izvedbeni dokument, izvedbeni akt, ki omogoča prenos ciljev, prenos idej iz strategije razvoja v prakso, v vsakdanje življenje. Delno implementacijo teh reform smo že, sedaj proti koncu leta, izpeljali, gre predvsem za paket davčnih zakonov, s katerimi smo prinesli državljanom in tudi gospodarstvu velike možnosti olajšav, izboljšav, spodbud in to daje tudi zelo dobro osnovo za nadaljevanje procesa reform, kajti trendi ugodnosti za državljane in tudi za gospodarske družbe se bodo samo še povečevale. S tem želimo zbuditi proces investicij, proces racionalizacij in tudi procese boljše gospodarske rasti. Izredno uspešno so bila izpeljana tudi pogajanja o naslednji evropski perspektivi, tj. za evropski proračun med leti 2007 in 2013. Kljub nekaterim javno izraženim in večkrat izraženim pomislekom v zadnjih mesecih Slovenija dejansko iztržila izredno veliko. Tudi cilji in rezultati, ki jih je ta koalicija dosegla so višji od pričakovanih. Višji so tudi od tistih, ki jih je država v državnem zboru postavila kot tiste mejne cilje. Mi smo postavili vladi 0,70 % BDP-ja, rezultat je 0,88 % oz. prib. 20 odstotkov več kot je postavljeno v izhodišče. S tem so verjetno padla tudi vsa namigovanja o nesposobnosti koalicije, o nesposobnosti posameznih ministrov, kajti Slovenija je dosegla v teh evropskih pogajanjih bistveno več, kot je bilo pričakovano. Bistveno več kot kadar koli prej in prav ta rezultat pogajanj daje tudi izredno dobre možnosti za realizacijo naslednjih proračunov, to se pravi sedem, osem in tudi v bodoče. Prav tako predčasno smo izpolnili kriterije za prevzem evra. Pred nekaj dnevi ste dobili podatek, da je odpravljen še zadnji kriterij, ki ga Slovenija ni izpolnjevala, tj. inflacija. Tako, da je tudi tu dokaz, da ukrepi tako vlade kot tudi Banke Slovenije potekajo sinhrono, usklajeno tudi na tem nivoju in tudi na tem delu so trendi zelo dobri. Kot rečeno, izpeljali smo izredno veliko izboljšav oz. popravkov zakonov, ki zadevajo vse dele populacije in tudi gospodarstva. Izboljšali smo situacijo upokojencem, pomagali pri dohodninski zakonodaji športnikom, študentom, družinam. Z izravnalnimi shemami smo poskrbeli tudi za bolne in ostarele in gradili to medgeneracijsko solidarnost, ki je prej ni bilo možno graditi v nekaj mandatih. Precej več pozornosti smo namenili občinam in prometnim povezavam, kar je predvsem ključno za usklajen regionalni razvoj Slovenije. Tudi to je bilo do sedaj nekako zanemarjeno oz. ne dovolj sinhronizirano. Več vlagamo in nameravamo vlagati v znanje in razvoj. Nekaj bomo naredili tudi na transparentnosti dela, tj. sprememba zakona o RTV-ju, tudi to področje je tisto, ki bo moralo omogočiti državljanom boljši pogled v tiste javne institucije, predvsem v državni zbor, njegove odbore in državni svet, ki po tej plati na državo izredno vplivajo. Področje administracije je bilo tudi eno tistih področij, ki je bilo do sedaj nekoliko privilegirano, zanemarjeno in do katerega so imeli v vsej vladi izredno veliko tolerance. Mi smo na tem področju naredili velike pocenitve, velike poenostavitve, izboljšana je preglednost, ker se povečuje tudi odgovornostdržavnega uradništva. Mnogo so se skrajšali tudi postopki. Vse to smo storili za večje zadovoljstvo državljanov. Sprejeli smo tudi nekaj zakonov, ki jih prejšnje koalicije, ob bistveno večji liberalnosti, deklarirani liberalnosti, niso uspele spraviti v življenje. Ob tem bi omenil samo dva, ki sta vsak na eni stranipo svoje značilna. Eno je Zakon o istospolnih partnerjih, ki ga prejšnje liberalne koalicije niso uspele pripraviti in sprejeti v dvanajstih letih. Drugi zakon je sedaj v proceduri, tj. Zakon o Slovencih po svetu, podoben problem. Kar zadeva razmere v državnem zboru moramo ugotoviti, da delo državnega zbora ni bilo še nikoli deležno tolike pozornosti kot jo je bilo deležno v zadnjem letu, kar pa ocenjujem za zelo pozitivno. Upam pa, da ni tehten razlog za to bolj poudarjeno spremljanje dela v poslanskem delu predvsem selitev nekdanje koalicije v opozicijo, ampak da so tudi drugi razlogi ali pa pomembnejši drugi razlogi. Kar zadeva delo koalicije ocenjujem, da smo v tem obdobju delali dobro, delali zelo solidno. Vsi postopki, ki smo si jih zadali, so bili izpeljani. Delali smo na zelo demokratičen način. Čeprav smo v koaliciji stranke, ki imamo različne programe in smo med seboj zelo različne, različne imamo tudi prioritete in način delovanja, kar ta koalicija tudi ne skriva, vendar v tem demokratičnem procesu usklajevanja zadeve pripeljemo do faze, ko smo vsi ali največja možna večina zadovoljna in te zakonske spremembe o katerih odločamo, sprejmemo. Treba pa je povedati, da je koalicijska pogodba sinteza. Volilnih programov, tudi nekaterih vsebinskih zadev, ki jih vsaka stranka prinese s seboj, v nekaterih delih koalicijska pogodba ni do cela definirana, vendar to ni bila kakšna velika ovira, da ne bi delali v skladu s pričakovanjih. Kar zadeva odnos do opozicije, moram reči, da ima opozicija predvsem velike težave sama s sabo, predvsem največja opozicijska stranka in ocenjujem tudi, da je bilo potrebnega veliko časa, da se je opozicija, nova opozicija seznanila in sprejela svojo novo opozicijsko vlogo. Ocenjujem tudi, da se niso še do cela sprijaznili z novo vlogo v državnem zboru. Ob tem bi rad povedal, da je potrebno tudi v opoziciji izredno trdo delati, da je potrebno upoštevati akte, zakone, ustavo in vse to, kar se je najbolj izrazito pokazalo pri delu komisije za nadzor proračuna in pri ustanavljanju preiskovalne komisije. Mislim, da je opozicija v veliki meri zlorabila normativni del in igrala bolj na populacijski del. Ni bila ključna vsebina ampak optika. Veliko nasprotovanj, veliko nesoglasij v državnem zboru med koalicijo in opozicijosta bili v tem, da so bili sprejeti nekateri zakoni in nekateri ukrepi, s katerimi smo zelo močno posegli v nekatere privilegije, v nekatera tabu področja. V področja, kjer je imela dosedanjaopozicija na nek način ekskluzivno pravico in branjenje teh privilegijev je bila ena od velikih tem opozicije. Se pa za tem, ko opozicija kritizira vlado, skrivajo marsikatera notranja nasprotja, kar se bo kasneje tudi pokazalo. Ocenjujem, da se bo ta trend, ki se je zgodil v opoziciji, v prihodnje tudi nadaljeval. Ob tem bi se rad dotaknil samo še civilne družbe in nekaterih institucij. Ugotoviti moram, da so bila ta civilna združenja v letošnjem letu mnogo bolj aktivna kot so bila v preteklih letih. Precej bolj se je aktiviral tudi varuh človekovih pravic, ki se ni ukvarjal samo s problemi, ki sodijo v njegov delokrog, ampak se je včasih ukvarjal tudi s prerokovanjem in komentiranjem stvari, ki so namenjene prihodnosti. In to se je včasih pokazalo kot pomanjkljiva podlaga za komentiranje določenih ukrepov. Zelo aktiven je bil tudi državni svet. Samo letos je bilo sprejetih šest vetov na zakone, ki jih je sprejel državni zbor. To je bistveno več kot kadar koli prej oz. to je skoraj toliko, kot jih je državni svet sprejel vetov v celotnem prejšnjem mandatu. Kar tudi nekako kaže na to, da so posegi, ki se dogajajo na zakonodajnem področju takšni kot sem prej povedal, torej, da posegajo v neke ustaljene rešitve, v privilegije, v neko ekskluzivno pravico. To so institucije, ki se bolj ukvarjajo z branjenjem pozicije kot z neko drugo vsebino.” Rudolf Petan: “Dejal bi, da je za Slovenijo v tem trenutku relativno zanimivo obdobje. Rekel bi, da kar težko, ko si moramo po vstopu v Evropsko unijo in v Nato, predvsem pa v Evropsko unijo, izboriti svoj prostor, svoje mesto in ni vseeno kakšna je naša pozicija. To je posebej pomembno pri delitvi finančne pogače Evropske unije, za katero vemo, da ni majhna. To se je pokazalo tudi v zadnjem času ob pogajanjih o novi finančni perspektivi in mislim, da smo tu dosegli zelo, zelo primerno mesto, rekel bi, da najboljše med novimi državami pristopnicami. Seveda se je temu moral prilagoditi tudi državni zbor in slediti situaciji. Na tem mestu bi omenil eno zadevo, ki je že malo pozabljena, tj. Zakon o ratifikaciji pogodbe o ustavi za Evropo. Takrat je bilo zelo veliko govora o tem, sedaj se je to že malce pozabilo. Sem sodi tudi razdelitev Slovenije na dve kohezijski regiji in sedaj se je pokazalo, da je bila odločitev za dve regiji pravilna. Res je, da je v tem obdobju vseeno koliko regij imamo,vendar je po naslednjem proračunskem obdobju, od leta 2013 naprej, pomembno, da bomo imeli dve regiji. Dejal bi, da je Slovenija v teh pogajanjih, v borbi za dobro mesto v evropski družini edina, ki je dobila enaka sredstva kot so bila predvidena po luksemburškem predlogu, ki je bil zelo, zelo ugoden za nove države evropske unije. Razen Slovenije so vse države dobile manjša sredstva, ker je tudi proračunska pogača za 20 % manjša. Tako lahko rečemo, da so naši pogajalci izborili zelo ugodno mesto pri zagotavljanju prostora v evropski uniji. Nenazadnje, če bo Slovenija lahko vsako leto črpala 120 milijard sredstev evrov iz kohezijskih sredstev in prib. 70 milijard za kmetijstvo, je to zelo ugodno. To seveda pomeni eno od možnosti za enakomernejši regionalni razvoj. Poleg tega je potrebno povedati, da moramo tudi sami kaj postoriti in moramo razvijati ter dajati dodatna sredstva za lokalno samoupravo, za občine, kar je ta vlada tudi storila. Tudi parlament je temu sledil, tako, da bodo občine za svoje delo dobile 10 % več in to je najboljši način, da se Slovenija skladneje regionalno razvija. To pomeni tudi, da bodo občine imele določeno kritično maso pri zagotavljanju svojih sredstev za natečaje, tako iz državnih sredstev kot tudi iz evropskih skladov. Zato mogoče tudi kakšno besedo o novih občinah. Ravno zaradi tega stališča, da imajo občine kritično maso, smo v SDS zagovarjali takšen predlog. Približno nekaj takega je potem bil tudi skupni konsenz, da smo podprli samo tiste občine, tiste krajevne skupnosti, ki želijo postati nove občine, ki bodo imele določeno kritično maso, tj. 5000 prebivalcev in pa ostale institucije, z izjemo seveda 2000 prebivalcev. Edino tako lahko konkurirajo za sredstva, ki so na razpolago iz določenih razvojnih skladov. Omenil bi še eno statistično področje, ki je bilo urejeno v tem času, tj. zakonodaja s področja plač v javnem sektorju. Vemo, da smo na tem področju imeli v preteklosti kup težav, rekel bi kup afer. Urejen sistem v javnem sektorju je osnovni pogoj, da se lahko socialni partnerji pogovarjajo o plačah v gospodarstvu. Dogovora drugače ni mogoče doseči, ker ne moremo imeti dva neodvisna sistema, ki delujeta vsak zase. Če smo na skupni ladji, moramo imeti enake pogoje, moramo deliti skupno sobo in to tako v dobrem kot v slabem. V preteklosti smo vedno imeli težave z usklajevanjem plač, predvsem direktorjev posameznih institucij v javnem sektorju. V ta kontekst sodi tudi razbremenitev gospodarstva, kar ne gre skozi noč, kar je potrebno povedati. Začetek je spodbuden, je dober. Tukaj bi omenil davek na izplačane plače, ki se bo vsako leto zmanjšal za 20 %, tako, da bo v štirih letihv bistvu odpravljen in pa mogoče DDV za podjetja do 50 milijonov letne realizacije, ki bodo lahko davek plačevala po plačani realizaciji, torej takrat, ko bodo dobila plačilo za svoje dobave. To je za začetek v tem letu kar veliko, glede na to, da se nam obetajo korenite spremembe. Mogoče bi tukaj bilo potrebno omeniti še, da vlada napoveduje še izboljšano gospodarsko rast. Skrbimo tudi za okolje. Pomembno se mi zdi nekaj zakonov, ne bom jih podrobno utemeljeval, ker jih tako že poznamo. Mogoče razglasitev zaščitne ekološke cone in epikontinentalnega pasu, s tem bomo zaščitili naše morje in postali enakopraven partner v pogajanjih z drugimi državami, kajti tu smo imeli v preteklosti kar nekaj težav, da ne omenim tiste dikcije v pomorskem zakoniku, kjer je bilo zapisano, da smo t. i. prikrajšana država in to je bilo moteče.In mislim, da smo sedaj na praktičnem nivoju pokazali, da ne razmišljamo tako, ampak da je bilo tisto verjetno napaka. Omenil bi tudi Resolucijo o nacionalnem programu varstva okolja in pomemben se mi zdi Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč. Na tem področju imamo strahovito veliko administriranja, vsaj v preteklosti ga je bilo in zato s tem zakonom nekoliko popravljamo te postopke. Dovoljeno naj mi bo, da povem kar konkretni primer. Za odpravo posledic strahovitega neurja s točo v Slovenskih Konjicah se je zadeva že po enem letu zaključila tako, da je ta zadeva urejena, medtem ko vemo, danekatere druge nesreče še po nekaj letih niso rešene, tako da ta zakon ugodno vpliva na reševanje. Omenil bi še Zakon o plazovih večjega obsega. Zaradi globalnega ogrevanja ozračja je tudi vreme nepredvidljivo, dogajajo se velike nesreče, tudi plazovi in Slovenija je izrazito plazovito območje in tu se zakonsko sistematično lotevamo plazov velikega obsega. Na koncu bi dejal, da so bila v tem letuuporabljena dobra, ustrezna sredstva za dosego cilja, če želimo obljubljenega cilja, ki ga je ta koalicijapredstavljala pred volitvami, za katera smo dobili zaupanje in mislim, da smo v tem letu kar veliko storili in to kaže na to, da je usmeritev te vlade in seveda parlamenta pravilna in da lahko pričakujemo ustrezne rezultate.”