Predstavljamo kandidata za župana občine Bovec Davorja Gašperčiča

Davor Gašperčič: »Stremeti moramo k temu, da bo proračun uravnovešen, da ne bomo porabili več, kot dobimo, da ne bomo zadolževali občine in posledično našim zanamcem kopičili dolgov«.   Vrsto let sem že vpet v razvoj in delovanje kraja in želja po županski funkciji je že dalj časa prisotna. Med volitvami za državni zbor me je veliko znancev in prijateljev spodbujalo k temu, da se odločim za kandidaturo, zato je bila odločitev preprosta in na nek način logična. Res je, da sem moral svoj terminski načrt za dosego tega cilja malo spremeniti, saj nisem računal na to, da bodo volitve že letos. Pozitivna energija, ki se plete okoli moje kandidature, pa me še dodatno spodbuja, da sem se prav odločil. Vedno pogosteje se pojavlja problematika izseljevanja mladih iz vaših krajev v večja mestna središča. Kako gledate na to in zakaj ste se vi po šolanju vrnili v rojstni kraj? Sem zagrizen lokalpatriot in kljub možnostim, ki jih ponuja večje mesto, sem se brez težav odločil za življenje v svojem domačem kraju. Nikoli nisem dvomil o tem, da se ne bi vrnil iz Ljubljane, kjer sem preživel 9 let svojega življenja. Seveda sem marsikatero stvar na začetku pogrešal, ampak Ljubljana ni daleč – eno uro in pol vožnje in že lahko uživamo v vseh stvareh, ki jih nudi veliko mesto.Glede mladih menim, da ni problem v njihovem begu iz naših krajev, ampak njihova nevrnitev nazaj domov. V današnjih časih skoraj vsi mladi zaradi šolanja zapustijo domači kraj in se preveč navadijo na življenje v velikem mestu. To bi lahko rešili z zagotavljanjem njihovih potreb po zabavi in sprostitvi oziroma bi mlade poskušali navezati na kraj s pomočjo društev in projektov, v katere bi bili vpeti. Kaj so tista področja, ki so pri nas slabša kot v večjem mestu?  Težko si zamislim vse izgovore, ki mlade ločujejo od Bovca, glavna pa sta zagotovo delovna mesta in zabavno življenje. Mislim, da je Bovško pravo okolje za poslovno ambiciozne posameznike, saj trg ni prenasičen in lahko z znanjem in iznajdljivostjo relativno hitro pridemo do manjšega posla, ki nam zagotavlja osnovno plačo. Je pa res, da veliko mladih ni toliko ambicioznih in mora za njihovo delovno mesto poskrbeti nekdo drug. Tu lahko občina pomaga z določeno infrastrukturo, ki bi mladim na začetku dala odskočno desko, da preizkusijo svoje ideje. Seveda je potrebno veliko previdnosti, da se želje in obstoječi sistemi ne prepletajo. Kaj lahko lokalna skupnost postori, da bi bili ti kraji bolj privlačni za mlade? Občina sama ne more odpirati novih delovnih mest, vsaj ne v tolikšni meri, da bi zagotovili potrebe vseh mladih in starejših. Lahko pa podpira večje in manjše projekte, ki prinašajo dodano vrednost na trgu. S tem se lahko ustvari novo delovno mesto, ki ob razvoju te storitve zaposluje tudi tiste manj ambiciozne. Pomemben element lokalne skupnosti je tudi to, da ne išče vseh storitev zunaj naših meja. Truditi se mora, da rešitve in storitve išče znotraj skupnosti, čeprav bodo lahko manj profesionalne in nekoliko dražje, ampak se bo znanje (»know-how«) razvijalo in ostalo doma. Obvezno moramo poznati mlade in njihove talente ter jih že med časom šolanja vključevati v različne projekte.Na področju zabave moramo najti pravo ravnovesje med ponudbo za mlade in nekoliko manj mlade. Nočno življenje je eden perečih problemov, saj imamo na eni strani mlade, željne nočne zabave, na drugi strani pa domačine, ki jim nočno življenje povzroča preglavice. O tem se bo potrebno pogovoriti in najti rešitve, da bosta obe strani zadovoljni. Od mladim pa k starejšim. Kako je s težko pričakovanim domom upokojencev? Tako kot pri vseh večjih projektih se vedno zaplete pri denarju. Pri domu upokojencev sta dve finančni oviri: izgradnja doma in poslovanje. Kot je znano, se je občina Bovec leta 2005 prijavila na razpis za gradnjo doma, vendar zaradi razpisnih pogojev in kriterija o potrebi po novih namestitvah nismo prišli v ožji izbor. Do sedaj se je odkupil večji del lokacije za izgradnjo in v pripravi so idejni načrti.Pri domu bo najtežje zagotoviti obratovalna sredstva. Če je dom v državni shemi, prejme od države približno 13 EUR na dan na posteljo. S tem se cena namestitve v domu zniža za slabih 400 EUR. Brez te subvencije bi bil dom predrag za naše občane, saj bi bil dom v Tolminu še vedno za 400 EUR cenejši. Obstaja pa možnost, da dom naredimo in ga damo v upravljanje Karitasu ali kakšni drugi humanitarni organizaciji, ki se s tem ukvarja, posluje pa s podobnimi cenami, kot državno subvencionirani domovi. Zasebni dom, kot ga poznajo v Ljubljani, za naše kraje skorajda ne pride v poštev. Kdaj lahko pričakujemo dom? Žal vam ne morem dajati obljub glede otvoritve, ker to ni odvisno samo od občine. Letos pred poletjem moramo razgrniti pripravljene osnutke, občanom kar se da približati projekt, od širše javnosti pa pridobiti dodatne ideje. Glede na trenutno dinamiko bi lahko letos naredili končne načrte. Naslednje leto bo potrebno poskrbeti za odkup ostalih manjših parcel, ki še niso v občinski lasti in nato zbrati potreben denar za izgradnjo. Brez razpisov in nepovratnih sredstev gradnja ne bo mogoča, zato se tu vloga občine na žalost konča. Odvisni smo od državnih razpisov na tovrstnem področju. Kot sem že omenil, je bil razpis nazadnje objavljen leta 2005 in takrat nismo uspeli. Ali mislite, da bo državno zategovanje pasu povzročalo težave pri poslovanju občine? Vsako pomanjšanje sredstev je seveda slabo za občinske investicije, vendar mislim, da ne bo vplivalo na tekoče poslovanje občine. Po trditvah skrbnikov odprtih projektov je denar zagotovljen in ni bojazni, da bi se trenutni projekti ustavljali. Težave nastajajo pri izvedbi drugih projektov, ki so nujni ali pa že vrsto let čakajo na realizacijo. Stremeti moramo k temu, da bo proračun uravnovešen, da ne bomo porabili več, kot dobimo, da ne bomo zadolževali občine in posledično našim zanamcem kopičili dolgov. Denar, ki ga bomo uspeli dobiti iz države, bomo pametno vložili v projekte. Če bo denarja veliko, bo izpeljanih več projektov v krajšem času, če bo denarja malo, pa bo dinamika projektov nekoliko počasnejša. Po mojem mnenju je potrebno vzpostaviti sistem, ki bi točno opredeljeval vse večje in manjše projekte in njihovo prioriteto oziroma zunanje pogoje. Tako bi vsi občani jasno vedeli, v kateri fazi je določen projekt in kdaj naj bi prišel na vrsto. Tako bi tudi lažje sprejemali morebitne zamude pri projektih, ki niso neposredna krivda občine.  Kot največji problem pri vaši kandidaturi se pojavlja vaša mladost. Res je, nekatere preveč skrbijo moja leta. No, poleg ostalih stvari (smeh). Ampak jaz tega ne vidim kot problem, ampak kot prednost, saj sem neobremenjen glede razmišljanja. Na vsako težavo, ki se pojavi, gledam čisto iz drugega zornega kota in poiščem rešitve, ki so lahko veliko boljše, cenejše in praktične. V zadnjem letu v funkciji podžupana sem veliko težav rešil s pomočjo mojega tehničnega znanja in svežih idej.Ljudje včasih komentirajo tudi moje javno nastopanje. Nimam govorniških izkušenj in zdaj mi je žal, da se v preteklosti nisem več posvečal temu področju. Moji podporniki me tolažijo s tem, da je prvih 100 nastopov vedno težkih, potem pa se navadiš. Zdaj je za mano 13 večjih in manjših javnih govorov, torej še 87, pa bo (smeh). Pomemben del bovške občine je tudi turizem. Kakšne možnosti vidite v tem segmentu za razvoj? Narava in zgodovina sta nam dali polno biserov, ki jih ne znamo povezati v lepo ogrlico. Mislim, da je celotno turistično ponudbo potrebno povezati v celoto. Le kot ena ekipa bomo lahko uspešno nastopali na turističnih trgih, kjer je konkurenca dandanes zelo močna. Nujno je potrebno vzpostaviti informacijsko mrežo, da bomo lahko ponudbo in informacije našim gostom podajali hitro in kvalitetno preko različnih medijev in na enoten način. Tu lahko z majhnimi stroški dosežemo velike rezultate. Gostje morajo na preprost in nenadležen način pridi do informacij, ki so jim namenjene. Odpiralni časi, stanje na Soči, razmere na Kaninu, skibus in ostali podatki morajo biti ažurni in dostopni na različnih sistemih: kabelski televiziji, info terminalih, aplikacijah za pametne telefone in podobnih sodobnih sistemih. Prav tako moramo bolj aktivno tržiti našo bogato in raznovrstno zgodovino. Nobena tabla, letak ali knjiga ne more nadomestiti vodnika, ki pozna tematiko in z njo tudi živi. Iz lastnih izkušenj vem, da je en sprehod s članom društva 1313 več vreden kot 10 prebranih knjig. Podobno storitev sem organiziral za tekmovalce iz ZDA, ki so se udeležili lanske ponovitve smučarske tekme na Mangartu. Ob koncu so bili vsi polni pozitivnih vtisov in zelo presenečeni, kaj vse se je dogajalo med našimi gorami. 
V občini Bovec je aktivnih veliko društev, član gasilskega društva ste tudi vi. Delovanje vseh naših društev predstavlja zelo veliko dodano vrednost ljudem in krajem v občini. Sámo delovanje v društvu daje posameznikom osebno zadoščenje in jim omogoča osebni razvoj. Vsako društvo pa ima za svoje delovanje tudi določene potrebe, ki jih mora občina z razumom podpirati in omogočiti normalne pogoje za njihovo delovanje. V zadnjem letu sem kot podžupan spoznal, kako preprosto je organizirati prireditve, če ti na pomoč priskočijo tako različna društva, kot jih imamo pri nas. Pri vsem tem pa je pomembno, da smo uporabili domače znanje – tako na tehničnem, kot tudi na kulturnem področju. Kot ste omenili, sem član Prostovoljnega društva Bovec. Zdaj sem že četrto leto tudi podpoveljnik in čas, ki ga namenim društvu, razumem kot moj prispevek skupnosti, v kateri živim in delam. Vsak posameznik mora nekaj svojega časa in denarja nameniti za skupnost, da se ta lahko razvija v smeri, ki je vsem nam v ponos in zadovoljstvo. Še naprej bom aktiven operativec, saj se je velik del mojega organizacijskega znanja kalil prav med gasilci. Ta mandat bo polovičen, časa bo polovico manj kot navadno. Kje vidite občino Bovec po tem kratkem mandatu? Za pravo stvar ni nikoli premalo časa. Res je, da bo to obdobje zaključevanja večjih projektov, ki so v teku. Poleg tega pa bo potrebno pripraviti kvalitetne projekte za naprej. Zdaj bo čas, da se posvetimo tistim težavam, ki se jih da rešiti s sodobno, predvsem pa z boljšo in učinkovitejšo organizacijo. Naj naštejem le nekaj ciljev, ki jih hočem doseči v teh dveh letih: – Poenotiti vso turistično ponudbo in na trgu nastopati enotno in ne individualno. – Urediti obveščenost občanov in turistov na sodoben in hiter način. – Poenostaviti in sistematizirati kontakt z občinsko upravo, da bo vsak občan lahko vedel, v kakšnem stanju je njegova vloga ali pobuda in kdajlahko pričakuje odgovor ali rešitev. – Takšnih in podobnih težav je veliko, vendar verjamem, da jih bomo večino rešili z domačim znanjem.  S kandidatom se je pogovarjalMiro Bozja