Predstavljamo 30.000. člana SDS

Kristijan Ukmar: “SDS je stranka, ki je prepoznala veljavo kulturnih vrednot in upam, da bo tako tudi v bodoče.” Kristijan Ukmar je bil rojen v Ljubljani. Po diplomi iz muzikologije in dirigiranja na Akademiji za glasbo v Ljubljani se je izpopolnjeval v Italiji, Avstriji in na Švedskem. Kot dirigent je deloval v ljubljanski in mariborski Operi ter na Švedskem, kot muzikolog pa se je posvetil predvsem kritikam, komentarjem in drugim člankom o glasbi. Pred kratkim je uredil zbornik o opernem in baletnem uprizarjanju v Ljubljani, ki je izšel ob ponovni otvoritvi ljubljanske operne hiše. V dveh mandatih je bil ravnatelj SNG Opere in baleta v Ljubljani, deset let pa je tudi vodil zbor te ustanove. Veliko se je tudi ukvarjal z glasbenimi prireditvami za mladino, med drugim je bil več kot deset let predsednik Glasbene mladine ljubljanske.

Kultura ima v vašem življenju izjemen pomen. Na kaj v okviru slovenske kulturne dediščine Slovenci ne bi smeli nikoli pozabiti?

Današnjo kulturo ustvarjamo na temelju kulturne dediščine, naši zanamci pa bodo ustvarjali na temelju naših sedanjih dosežkov. Zato sta pomembna tako ohranjanje celotne kulturne dediščine kot tudi današnje kulturno ustvarjanje.

Kakšna prihodnost čaka slovensko kulturo? Je res odvisna od obstoja samostojnega ministrstva, ali vendarle štejejo kvalitetni projekti in ljudje z vizijo?

Glede na to, za koliko se je povečalo število zaposlenih na Ministrstvu za kulturo od osamosvojitve do danes, je gotovo smiselno združiti ministrstva in na načine, ki ne bodo ustvarjali socialnih problemov, racionalizirati delo. Tako prihranjena sredstva je vredno vložiti v produkcijo, zlasti v tisto, ki jo, kot pravite, ustvarjajo ljudje z vizijo.

Ste dirigent in muzikolog. Kakšno je zanimanje slovenske mladine za glasbo? Ima kvaliteta v slovenski glasbi sploh dovolj prostora, ali je zaslužkarstvo in estradništvo nadvladalo?

Ker sem se v življenju precej ukvarjal z glasbenimi prireditvami za mlade, lahko rečem, da je med slovensko mladino veliko zanimanja za resno, pa tudi za kvalitetno zabavno glasbo. Na tem je treba resno delati, saj sta kultura, predvsem pa umetnost tisti, ki izredno pozitivno oblikujeta mladega človeka. Zaslužkarstvo in estradništvo pa je nadvladalo predvsem v zahodnem svetu in ker nam to ves čas posredujeta radio in televizija, nastaja vtis, da je tako tudi pri nas. Vendar pa je pri nas tega razmeroma malo.

Slovensko zborovsko petje je zelo razvito, praktično vsaka vas ima svoj zbor. Ob tem je nemalo zelo uspešnih zborov, če omenimo zgolj Carmino Slovenico in Perpetuum Jazzille. V kolikšni meri oblikujejo narodovo zavest in prepoznavnost?

V nekaterih deželah so ustvarjali in še ustvarjajo narodovo glasbeno identiteto ljubiteljski orkestri, pri nas pa so imeli in še imajo to vlogo ljubiteljski zbori. Nekateri med njimi dosegajo vrhunsko kvaliteto, omenjenima je treba dodati vsaj še APZ Tone Tomšič, zbor Ave, mladinski zbor Veter in še kakšnega od zborov, ki dosegajo mednarodna priznanja, doma pa vedno napolnijo dvorane in naletijo na izredno pozitiven odmev občinstva.

Kako ocenjujete razne pevske šove, kot so X-factor, Misija Evrovizija in Slovenija ima talent? V kolikšni meri to prispeva k dvigu kvalitete slovenske glasbe?

No, ti šovi spadajo v uvoženo estradništvo, o katerem sem govoril, ki ga vztrajno ponujajo televizije. V resnici pa zelo malo vplivajo na kvalitetno glasbeno reprodukcijo in tudi ne na nastanek glasbenega občinstva. Oboje nastaja čisto po drugih poteh.

S čim vas je prepričala Slovenska demokratska stranka?

Glavno dejstvo, s katerim me je Slovenska demokratska stranka prepričala, je precej osebne narave. Stavba ljubljanske Opere je bila zgrajena leta 1892, potem pa razen majhnega prizidka v času italijanske okupacije v več kot sto letih na stavbi ni bilo narejenega ničesar. Ansambli so delali v nemogočih razmerah, tudi prostori za občinstvo niso več ustrezali našemu času. Potem pa se je v obdobju prve vlade Janeza Janše leta 2005 takratni minister za kulturo dr. Vasko Simoniti odločil, da se začne dolgo načrtovana obnova in dozidava stavbe. Ker sem bil takrat ravnatelj zavoda, mi je to pomenilo toliko več. Danes sta obnova in dozidava končani, zaposleni imajo normalne delovne pogoje, občinstvo primerne prostore, akustika dvorane je bistveno izboljšana, oder je tehnično izpopolnjen. To pomeni, da je SDS stranka, ki je prepoznala veljavo kulturnih vrednot in upam, da bo tako tudi v bodoče.

Ste 30.000 član stranke. Kaj bi ob tej priložnosti sporočili ostalim članom te velike družine?

To, da sem tridesettisoči član stranke, je za mene čast, za katero sem posebej hvaležen. Ostalim članom pa bi sporočil, da je v teh časih dolžnost vseh nas, da vsak po svojih močeh pripomore k temu, da bi Slovenija čim prej prebrodila krizo in to na način, ki bi čim manj prizadel zlasti socialno šibkejše.