Predstavitev proračunskega memoranduma RS za obdobje 2006-2007

Predsednik vlade Janez Janša: Proračun za leti 2006 in 2007 predlaga vlada v času, v katerem so poleg trenutnega makroekonomskega okolja, pomembne tudi naslednje širše okoliščine: sprejeta strategija razvoja Slovenije, paket reform za uresničevanje strategije, ki je v razpravi, in še nedokončana pogajanja o naslednjem proračunu EU oziroma naslednji finančni perspektivi za obdobje 2007-2013. Predsednik vlade Janez Janša: Proračun za leti 2006 in 2007 predlaga vlada v času, v katerem so poleg trenutnega makroekonomskega okolja, pomembne tudi naslednje širše okoliščine: sprejeta strategija razvoja Slovenije, paket reform za uresničevanje strategije, ki je v razpravi, in še nedokončana pogajanja o naslednjem proračunu EU oziroma naslednji finančni perspektivi za obdobje 2007-2013. Predsednik vlade Janez Janša: Proračun za leti 2006 in 2007 predlaga vlada v času, v katerem so poleg trenutnega makroekonomskega okolja, pomembne tudi naslednje širše okoliščine: sprejeta strategija razvoja Slovenije, paket reform za uresničevanje strategije, ki je v razpravi, in še nedokončana pogajanja o naslednjem proračunu EU oziroma naslednji finančni perspektivi za obdobje 2007-2013. Na proračunsko okolje pa vplivajo tudi napori za izpolnitev kriterijev za prevzem evra, priprave na vzpostavitev schengenskega režima na južni meji in vse večja potreba po interventnih sredstvih zaradi velikega naraščanja škode ob naravnih nesrečah, ki se vsako leto zelo povečuje. Vlada je razmišljala, da bi zaradi nekaterih strateških neznank in spremenljivk v formuli proračunskega načrtovanja, letos izjemoma predlagala proračun samo za leto 2006, vendar pa bi to terjalo dodatne spremembe zakonov in predpisov, zato smo se odločili, da ostanemo zvesti dosedanji praksi, kljub omenjeni težavi. Vnaprej pa je jasno, da bo treba proračun za leto 2007 prilagajati glede na nove okoliščine. Pravzaprav bo vlada naredila vse, kar je v njeni moči, da bo proračunsko leto 2007 praktično prvo leto mikroproračunskega planiranja, ki bo že umeščeno v širši, preglednejši in stabilnejši okvir dolgoročnega razvoja Slovenije. Zaenkrat smo na dobri poti. Proces se je začel s pripravo strategije razvoja Slovenije že v prejšnjem mandatu. Odvijal se je s sprejetjem tega strateško izredno pomembnega dokumenta ter pripravo paketa reform za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in povečanje blaginje. Zaenkrat smo na tej točki. Proces se bo nadaljeval z razpravo o predlaganih reformah, sprejetjem paketa reform in njegovim uveljavljanjem, s sprejetjem prihodnje finančne perspektive oziroma prihodnjega evropskega proračuna za obdobje 2007-2013, ter zaključil s pripravo in sprejetjem resolucije o javnofinančnih okvirih nacionalnih programov. Po končani razpravi in določitvi intenzivnosti reform ter po sprejetem proračunu EU za prihodnje obdobje bo vlada predložila državnemu zboru resolucijo o javnofinančnih okvirih nacionalnih programov. V njej bomo predlagali finančno vrednotenje prioritete razvoja glede na cilje iz strategije razvoja Slovenije in izračunan javnofinančni okvir, najmanj do leta 2013. To bo velik trenutek resnice za vse nas. Takrat se bomo dokončno soočali z našo prihodnostjo, bolje rečeno, z realnim okvirom, v katerega lahko umeščamo naše napore za povečanje blaginje Slovenije. Za realno in racionalno načrtovanje potrebujemo poleg splošnih tudi dolgoročnejše izračune. Počasi prihajamo do njih. Strateških projektov se ne da načrtovati iz leta v leto ter jih potem stalno spreminjati in prilagajati. Dober primer, kako se to ne dela, je načrtovanje nacionalnega programa izgradnje avtocest, ki se je od začetka do danes podražil za nekajkrat. Optimalnih razvojnih ciljev niti ni mogoče dosegati z medsebojno nepovezanimi nacionalnimi programi. Ravno na tem področju je stanje še vedno precej kaotično. V zadnjih 10-ih letih so bili izdelani številni nacionalni programi ali njihovi osnutki. V seštevkih ti nacionalni programi ali osnutki močno presegajo naše možnosti v prihodnjem desetletnem obdobju. Praktično pri nobenem od teh programov ni bilo načrtovanih alternativ, niti časovnih niti finančnih, izostala je strateška ocena prostorske in okoljevarstvene komponente. Pomanjkanje tega okvira je močna ovira tudi za uporabo evropskih sredstev. Dokončno je treba vzpostaviti osnovni red v strateškem načrtovanju. V praksi to pomeni, da potrebujemo okvir s kolikor mogoče jasnimi odgovori na naslednja vprašanja: 1. kolikšna bo naša gospodarska rast v prihodnjih desetih letih? 2. koliko od ustvarjenega, upoštevaje naš namen, da zadržimo doseženo raven socialne države, je prostih investicijskih sredstev za nacionalne programe? 3. koliko sredstev neto lahko pričakujemo od Evropske unije na leto? In 4. koliko se lahko v posamičnem obdobju zadolžimo v okviru omejitev evropskega pakta stabilnosti in rasti? Seštevek naših presežkov sredstev iz Evropske unije oziroma evropskih skladov in možnost zadolževanj skupaj nam dajo razpoložljiv okvir, v katerega lahko umestimo nacionalne programe. Ključni zalogaji v finančnem smislu, ki nas v nacionalnem merilu čakajo v prihodnje, so predvsem naslednji: 1. posodobitve v železniškem omrežju (osnutek nacionalnega programa je prišel do izračuna devetih milijard evrov, potrebnih za ta projekt), 2. dograditev in obnova elektro energetskih kapacitet ter prenosnega omrežja, 3. dokončanje avtocestnega programa skupaj s perenskim krakom avtoceste, 4. Dograditev in posodobitev mreže državnih cest, kjer bo tretja razvojna os največji posamični zalogaj in 5. vzpostavitev svetovno konkurenčnega šolskega sistema, kar bi lahko navedli tudi na prvem mestu. Tudi večina drugih ciljev iz strategije razvoja Slovenije je finančno zahtevnih, vendar jih je možno v večji meri sofinancirati v okviru obstoječih možnosti in s kombinacijo privatnih vlaganj. Naše ambicije so, da v opisanih okoliščinah, ko pred seboj končno dobivamo veliko sliko možnosti našega razvoja v prihodnje, operativne akte, ki so nujni za vsakodnevno delovanje javnega sektorja in širše, kamor sodi tudi tokratni proračun, že umeščamo v širši projekt uresničevanja strategije razvoja Slovenije. To ni lahko delo. Prepričan pa sem, da so ambicije realne. V nadaljevanju vam želim predstaviti tudi nekatere elemente, ki so vplivali na pripravo proračuna za leto 2006 in so realno dejstvo ter deloma tudi elemente za leto 2007. Leto 2006 bo za Slovenijo ključno leto, v katerem moramo dokončno zagotoviti vse makro ekonomske pogoje za prevzem evra. Zato je bil ta cilj za vlado pri pripravi predloga proračuna za leto 2006 ena prvih prioritet. Slovenija je vstopila v evropski mehanizem menjalnih tečajev, ki ima pomemben vpliv na javno, finančno, plačno in denarno politiko. Naš namen je, da zagotovimo vse pogoje za prevzem evra leta 2007 (stopnja inflacije, primanjkljaj, dolg in obrestne mere). V proračunu imamo postavljene makro ekonomske okvire in podlage za izpolnjevanje petih ključnih prioritet: 1. konkurenčno gospodarstvo in hitrejšo gospodarsko rast, 2. učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporabo znanja za gospodarski razvoj ter kakovostna delovna mesta, 3. učinkovita in cenejša država, 4. moderna socialna država in večja zaposlenost, 5. povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja. Kljub nekaterim nevarnostim v mednarodnem okolju, na primer cene nafte, na katere ni vpliva, vplivajo pa na našo inflacijo, so cilji dosegljivi. Glede omenjene nevarnosti v mednarodnem okolju je urad za makroekonomske analize in razvoj projekcijo zgradil na predpostavki, da se bodo cene nafte v zadnjem četrtletju letošnjega leta gibale med 65 in 70 dolarjev za sodček. Predpostavka o povprečni ceni nafte za leto 2006 je 68 dolarjev za sodček, za leto 2007 pa 66 dolarjev. Predvideva se tudi ohranjanje razmerja med dolarjem in evrom na ravni povprečja prvih osmih mesecev leta 2005 ter ohranjanje stabilnega tečaja tolarja do evra. Nekatere od teh napovedi so tvegane, vendar bolj realnih napovedi v tem trenutku najbrž ni mogoče narediti. Napoved realne rasti bruto domačega proizvoda za leto 2006 je 4 odstotke. Ob pričakovanem izboljšanju gospodarskih razmer v mednarodnem okolju se bo rast izvoza v večino trgovinskih partneric okrepila, predvsem zaradi nekoliko okrepljene rasti investicij v osnovna sredstva. Ta bo posledica nadaljnje visoke rasti stanovanjske gradnje in ponovno pozitivnega prispevka zalog v gospodarski rasti. Leta 2006 se bo okrepila rast domače potrošnje, realna rast bruto domačega proizvoda v letu 2007 se bo ohranjala na podobni ravni kot v letu 2006, če ne bo prišlo do dejanja rezultatov nekaterih kratkoročnih ukrepov, ki so predlagani v paketu reform. Ob koncu leta 2004 je Slovenija izpolnjevala tri od petih maastrichtskih kriterijev, pri čemer kriterij stabilnosti tečaja tolarja ni mogla izpolnjevati, ker sodelujejo mehanizmi deviznih tečajev šele od junija leta 2004. Na področju zniževanja inflacije je ključno zagotoviti stabilen tečaj, postopno zniževanje obrestnih mer ter postopke zmanjševanja javnofinančnega primanjkljaja. Te usmeritve predstavljajo ustrezno kombinacijo temeljnih makroekonomskih politik, ki jih bodo podprle tudi druge vladne politike. Da bi dosegla maastrichtske kriterije v juliju 2006, bo vlada nadaljevala z že sprejetimi politikami, predvsem z restriktivnimi politikami na področju reguliranih cen ter cikličnim prilagajanjem trošarin za tekoče gorivo v okviru, ki ga dovoljujejo predpisi Evropske unije, s čimer bo blažila prekomerno vplivanje cen nafte in njene sekundarne učinke. Zniževanje inflacije se je nadaljevalo tudi v letošnjem letu. Hitrejše umirjanje cen je preprečilo naraščanje cen nafte na svetovnih trgih, kar je vodilo v naraščanje cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje. V nadaljevanju izvajanja dosedanjih ukrepov makroekonomskih politik za znižanje inflacije in v manjši meri ohranjanje ugodnih učinkov vstopa v Evropsko unijo je napoved povprečne inflacije za leto 2006, ki naj bi znašala dva odstotka in pol. To bo omogočilo izpolnitev maastrichtskega kriterija sredi leta 2006 in prevzem evra leta 2007. Inflacija naj bi se po letu 2006 ohranila na ravni okoli 2,4 odstotka. V prvem obdobju do vključno leta 2007, ko bo potekalo izvajanje kratkoročnih ukrepov, predvidenih v strategiji razvoja Slovenije, in bodo tudi makroekonomske politike zaradi izpolnjevanja maastrichtskih konvergenčnih kriterijev naravnane predvsem stabilizacijsko, je predvideno ohranjanje in gospodarska rast v višini štirih odstotkov. Rast produktivnosti v tem obdobju še ne bo bistveno odstopala od rasti, dosežene v zadnjih desetih letih. Prav tako tudi v sami strukturi bruto domačega proizvoda še ne bo prišlo do bistvenih sprememb. Preboj na višjo razvojno raven predvidevamo po letu 2007, ko bi kratkoročni ukrepi strategije razvoja Slovenije začeli dajati rezultate. V tem obdobju na eni strani pričakujemo krepitev rasti izvoza oziroma tujega povpraševanja, ki ga je dodatno spodbudil konkurenčnejšii izvoz proizvodov in storitev z višjo dodano vrednostjo, na drugi strani pa bo po letu 2007 prišlo do pospešene rasti zasebne potrošnje, spodbujene z učinki prvih ukrepov strategije razvoja, ki bodo tudi dvignili povprečno raven razpoložljivega dohodka prebivalstva. Glede na povečano konkurenčnost gospodarstva in spodbujanje podjetništva je najpomembnejši ukrep na področju javno finančne politike že v letu 2006 začeta postopna ukinitev davka na izplačane plače. V Sloveniji prvič po dolgem času ukinjamo oziroma znižujemo neki davek. Premalo časa smo v minulih dneh namenjali ukinitvi tega davka. Govorilo se je predvsem o možni višji stopnji davka na dodano vrednost v letu 2007. Kot je minister za finance večkrat izrecno poudaril, je to samo ena izmed možnosti za zagotovitev delnega izpada prihodkov v letu 2007. V primeru, da se odločimo za korenitejšo davčno reformo kot je predlagana, je razprava o tem ukrepu nepotrebna. Tudi če se to ne bi zgodilo, bo vlada najprej proučila druge alternativne možnosti nadomestitve izpada prihodkov zaradi ukinitve davka na izplačane plače, alternativne možnosti znižanja odhodkov in možnost povečanja drugih vrst prihodkov ter bo v spremembah proračuna za leto 2007 predlagala tisto možnost oziroma kombinacijo možnosti, ki bo z makroekonomskega vidika najbolj primerna. Ne glede na vse je odločitev za ukinjanje davka na plačno listo dejstvo, ki bo vsekakor zniževalo stroške dela pri nas in tako povečala konkurenčnost slovenskega gospodarstva. V predlaganih dokumentih se predvideni konsolidirani javni finančni prihodki in odhodki zmanjšujejo. Proračunski primanjkljaj za leto 2006 ostaja v primerjavi z letom 2005 na enaki ravni in znaša 1,4 odstotke bruto domačega proizvoda, v letu 2007 pa se zniža na 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda. Prav tako se znižuje delež odhodkov v bruto domačem proizvodu in sicer s 26,6 odstotkov v letu 2005 na 26,2 odstotka v letu 2006 in na 26 odstotkov v letu 2007. Postopno zmanjševanje javnega finančnega primanjkljaja ter vzdržna plačna in cenovna politika so ključni za izpolnitev pogojev za prevzem evra in zagotovitev stabilnega ter opredeljivega makroekonomskega okolja za slovenska podjetja. V predlaganih proračunih se povečujejo sredstva za spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva in naložb ter za sofinanciranja raziskav, usmerjenih v gospodarski razvoj in inovativnost, na osnovi katerih želimo v skladu z lizbonsko strategijo povečati obseg vlaganj v tehnološki razvoj in povečati razvojno spodbudne domače in tuje naložbe. To so sredstva za izobraževanje, spodbujanje skladnega regionalnega razvoja, prebivalstveno politiko, zlasti prek spodbujanja stanovanjske gradnje, za naložbe v zdravstvu in okolju ter za pravosodni sistem. Plačujejo se odhodki za investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest na področju prometne infrastrukture. Še vedno se povečujejo tudi sredstva za projekte, povezane s prevzemanjem mednarodnih obveznosti v okviru Evropske unije, predvsem za schengensko mejo in obveznosti, ki izhajajo iz članstva v Natu. Država hkrati z varčevanjem pri lastnih izdatkih ustvarja potrebne prihranke za blago in storitve ter zaposlovanja in plače. Prihranke ustvarja tudi z večjo preglednostjo in racionalnostjo na področju socialnih transferov. Za programe povečanja konkurenčnosti se integralna sredstva proračuna, glede na oceno realizacije za leto 2005, povečujejo za 32,7 odstotka. V okviru tega se za 75,4 odstotka povečujejo sredstva za spodbujanje izvozne usmerjenosti slovenskih podjetij in za 67 odstotkov in pol sredstva za spodbujanje tujih investicij. V okviru programa “Promocija Slovenije” za razvoj turizma in gostinstva se najbolj povečujejo sredstva za trženje in razvoj turizma. Sredstva za razvoj znanosti in tehnologije v proračunu za leti 2006 in 2007 so namenjena sofinanciranju tehnoloških in informacijskih investicij, razvojno-raziskovanih projektov posameznih podjetij prijavljenih na razpise, podpori delovanja tehnoloških parkov, razvoju storitev ter opremljanju tehnoloških centrov, pospeševanju podjetniških inkubatorjev na univerzah ter podpori mednarodnim razvojno- raziskovalnim aktivnostim. Sredstva v okviru tega programa so ključnega pomena za doseganje ciljev lizbonske strategije in barcelonskega cilja 3 odstotkov skupnih vlaganj v raziskave in razvoj, od česar naj bi 2/3 teh sredstev vložila podjetja. Sredstva za lokalno samoupravo se v predlogu proračuna za leto 2006 načrtujejo v višini 68 tisoč 902 milijona tolarjev, kar predstavlja povečanje za več kot 17 odstotkov glede na oceno realizacije 2005. Pri službi vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj se za delovanje na področju lokalne samouprave ter koordinacijo vladne in lokalne ravni za leto 2006 načrtujejo sredstva v višini več kot 17 milijard tolarjev, kar predstavlja 67- odstotno povečanje glede na oceno realizacije 2005. Povečanje načrtovanih sredstev je predlagano predvsem zaradi predlagane spremembe zakona o financiranju občin v skladu, s katerim občinam pripadajo dodatna sredstva iz državnega proračuna za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja. Največji delež načrtovanih sredstev je namenjen financiranju regionalne infrastrukture, sofinanciranju izvedbenih del regionalnih razvojih projektov, prestrukturiranju zasavske regije in nekaterim drugim programom. V ministrstvu za finance za sofinanciranje dejavnosti v občinah za leto 2006 načrtujejo sredstva v višini preko 51 milijard tolarjev, kar predstavlja skoraj sedemodstotno povečanje glede na oceno realizacije v letošnjem letu. Načrtovana sredstva so namenjena za pokrivanje izračunanih sredstev finančne izravnave občinam v višini preko 67 milijard tolarjev. Preostala razlika pa je namenjena pokrivanju izpada dohodnine pri tistih občinah, ki se sama financirajo. Povečuje se obseg sredstev za potrebe urejanja in nadzora na področju prometa v višini preko ene milijarde tristo milijonov tolarjev, povečujejo se tudi sredstva v okviru programa železniški promet in infrastruktura za skoraj 6 milijard tolarjev, predvsem za izvajanje gospodarskih javnih služb na področju železniškega prometa. V glavnem programu cestna infrastruktura se obseg sredstev zmanjšuje za preko 13 milijard tolarjev, predvsem zaradi znižanja transferov DARS-u in to delno na integralnih, delno pa na kohezijskih proračunskih postavkah. V predlogu proračuna 2007 je predvideno povečanje skupnega obsega sredstev na tem področju za skoraj 9 milijard oziroma za 9% glede na predlog proračuna za leto 2006. Nemoteno financiranje nacionalnega programa izgradnje avtocest bo pokrito iz drugih virov. Socialni transferi v letu 2006 ostajajo v večini v ustaljenih okvirih. Dodatna sredstva so namenjena za spodbujanje zaposlovanja invalidov, zaradi česar se pričakuje večje število zaposlenih invalidov in posledično tudi njihovo večjo socialno vključenost. Povečujejo se sredstva za nujne investicije na področju institucionalnega varstva, ko gre za starejše in za osebe s posebnimi potrebami. Neposredna plačila v kmetijstvu se bodo iz leta 2005, ko so znašala 90% evropskega povprečja, dvignila na 95% tega povprečja v letu 2006. Višina sredstev za namen neposrednih plačil v kmetijstvu se v primerjavi z oceno realizacije v letu 2005 zviša za skoraj 37 %. Poseben poudarek je dan nadaljevanju podpore za povečevanje konkurenčnosti in strukturnim spremembam ter izvajanje ukrepov programa razvoja podeželja, ki predstavljajo temelj sonaravnega kmetovanja in gospodarno ter okolju prijazne rabe naravnih danosti, zagotavljanju obdelanosti kmetijskih zemljišč, ohranjanju kulturne krajine in zagotavljanje kakovostne in varne hrane. Proračun za leto 2007 predvideva in podpira tudi začetek izvajanja reforme politike razvoja podeželja. Proračun ministrstva za zdravje se povečuje tako v letu 2006 kot v letu 2007. V največji meri so dodatna sredstva prerazporejena na proračunske postavke, preko katerih bomo vplivali na zmanjšanje čakalnih vrst. Delno povečanje sredstev beležijo projekti, ki se bodo sofinancirali iz evropskih sredstev ter financiranje programov o okviru Slovenija transplant. Dodatna sredstva pri ministrstvu za javno upravo so namenjena postopnemu odpravljanju najemniških razmer in za objekte, v katerih se nahajajo državni organi, kar pomeni realizacijo finančnih obveznosti v približno enakem obsegu, vendar bistveno ugodnejšo premoženjsko strukturo države. Na drugi strani se s pomočjo preverjanja in zniževanja obstoječih obveznosti z izvedbo javnih razpisov oziroma skupnih javnih naročil zagotavlja višja učinkovitost in racionalnejša poraba tako za informacijsko podporo državni upravi kot tudi v segmentu upravljanja z nepremičninami. Z iskanjem novih načinov izvajanja storitev, ki jih ministrstvo za javno upravo opravlja za druge državne organe, bodo realizirani dodatni prihranki in zagotovljena relativno visoka stopnja rasti tako v obsegu kot v kakovosti. Pomemben segment zajemajo sredstva, namenjena izgradnji objektov na naši južni meji ter bo posebna pozornost namenjena črpanju razpoložljivih evropskih virov. V postavkah ministrstva so zagotovljena tudi sredstva za odpravo plačnih nesorazmerij. Leta 2006 in 2007 bomo vlagali dodatna sredstva v izboljšanje materialnih pogojev, delov sistemov, vzgoji, izobraževanju in usposabljanju in sicer preko investicij vrtca in osnovne šole, tukaj v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, kar bo posledično pomenilo več denarja tudi za občine, in investicij ter investicijskega vzdrževanja v srednješolski prostor. Sredstva za ta namen so v letu 2006 povečana za 45 % v primerjavi z oceno realizacije v letošnjem letu. Delež proračuna za kulturo v celotnem državnem proračunu ostaja v letih 2006 in 2007 na približno enaki ravni kot v letu 2005, to je okoli 2 odstotka. Ob predlogu proračuna za leto 2006 je več sredstev zagotovljenih za obnovo kulturnih spomenikov, za medije, film, knjigo in knjižničarstvo. Prednost pri financiranju se prenaša na podporo ustvarjalnosti. Okolje in prostor imata za leto 2006 načrtovana sredstva večja glede na letošnje leto za preko 5 milijard tolarjev. Večji del tega povečanja bo namenjen porabi sredstev kohezijskega sklada in sicer za zaključke projektov čistilnih naprav in kolektorjev v večjem številu slovenskih občin. Z načrtovanimi integralnimi sredstvi, ki so za leto 2006 tudi sicer višja, bodo zagotovljena dodatna sredstva predvsem za prednostne naloge, torej izpolnjevanje obveznosti implementacije, evropske okoljske zakonodaje predvsem na področju odpadnih voda in ravnanja z odpadki, vodno gospodarsko javno službo, razširitev in dopolnitev dejavnosti na področju parkovne politike, sanacijo plazov srednjega in malega obsega z uvedbo množičnega vrednotenja nepremičnin. Zagotovljeno pa je tudi minimalno povečanje sredstev v sklopu izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi, pa tudi, ko gre za sklop oskrbe s pitno vodo bo za izvedbo prve faze oskrbe poskrbljeno tudi v Halozah in za prenosni vodovod za občini Črno na Koroškem in Mežico. V predlogu proračuna so načrtovana sredstva za dokapitalizacijo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Z njimi bo stanovanjski sklad zagotovil okoli 200 dodatnih najemnih stanovanj. V primeru, da bodo v skladu brezplačno dodeljena tudi ustrezna zemljišča, pa bo mogoče z omenjenimi sredstvi letno zagotoviti okoli 250 dodatnih najemnih stanovanj. Z razpoložljivimi sredstvi se bomo približevali dolgoročnemu cilju, ki je naveden v strategiji razvoja Slovenije, in sicer, da bi v obdobju 2007-2013 zgradili vsaj dvatisoč dodatnih najemnih stanovanj. Za nadaljnje aktivno sodelovanje Slovenije v multilateralnem okolju, zlasti v EU, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, Organizaciji združenih narodov in Natu se v proračunu povečujejo sredstva za projekte, povezane s prevzemanjem mednarodnih obveznosti v teh okvirih. Kar zadeva EU, mora proračun zagotoviti sredstva za uspešno pripravo na predsedovanje tej organizaciji, in sicer sredstva, ki so potrebna že v letu 2007. Ustrezna sredstva zahteva tudi priprava na vzpostavitev naše južne meje in vse ostalo, od informacijskega sistema, do kadrovske podpore, kar je povezano z vstopom Slovenije v Scheengenski režim. V letu 2006 bomo ustrezna sredstva namenili tudi pomoči državam kandidatkam pri njihovih pripravah na vstop v EU. Na tem mestu velja opozoriti, da se je Slovenija z graduacijo pri svetovni banki in članstvom v EU v lanskem letu tudi uradno pridružila gospodarsko najrazvitejšim državam v svetovnem merilu. S tem prehodom je prišla v krog držav, ki morajo v skladu s sprejetimi zavezami v okviru OZN prevzeti tudi svoj delež odgovornosti za zmanjševanje razlik med razvitimi in nerazvitimi ter za skladnejši razvoj v svetu. Zagotavljanje mednarodne razvojne pomoči je obveza, ki jo je Slovenija prevzela tudi v okviru EU. Po širitvi so se namreč nove članice zavezale, da bodo postopoma povečevale odstotek svojega BDP, namenjenega za razvojno pomoč na vsaj 0,17 % do leta 2010. V skladu s tem bo Slovenija, ki razvojni pomoči ta trenutek namenja okoli 0,1 % BDP, se pravi nekaj več kot polovico od tega, kar smo zavezani, postopoma vodila politiko povečevanja sredstev za uradno razvojno pomoč. Do leta 2010 naj bi se v primerjavi z lanskim letom ta povečala za skoraj 5 milijard tolarjev. Spoštovani! Cilj javno finančne politike vlade na srednji in dolgi rok je doseganje vzdržnega proračunskega primanjkljaja in zniževanje strukturnega primanjkljaja širšega sektorja države vse do leta 2010. Za naše javne finance je značilen velik delež zakonsko opredeljenih odhodkov, kar pomeni, da so na kratek rok izdatki zelo neprilagodljivi. Tudi zato so določene spremembe nujne in upam, da jih bomo po razpravi ob predlaganem paketu strukturnih reform lahko dosegli ob čim večjem soglasju. Verjamem, da sta izboljšanje konkurenčnosti našega gospodarstva in hitrejši tehnološki razvoj naš skupni cilj, saj je nesporno jasno, da edino gospodarski razvoj lahko zagotovi realne temelje za povečanje blaginje.