Predstavitev proračunskega memoranduma Republike Slovenije za obdobje 2006 in 2007 ter predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2006 in predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2007

Minister za finance dr. Andrej Bajuk je dodatno predstavil proračunski memorandum in predlog proračuna Republike Slovenije za leti 2006 in 2007: Minister za finance dr. Andrej Bajuk je dodatno predstavil proračunski memorandum in predlog proračuna Republike Slovenije za leti 2006 in 2007: Minister za finance dr. Andrej Bajuk je dodatno predstavil proračunski memorandum in predlog proračuna Republike Slovenije za leti 2006 in 2007: V skladu z določbami zakona o javnih financah sta danes pred vami proračuna Republike Slovenije za leti 2006 in 2007. Prevzem evra kot skupne valute čez dobro leto določa realen okvir ekonomski politike na vseh področjih, predvsem pa na področju javnih financ. Predloga proračunov za leti 2006 in 2007 sta bila pripravljena v tem smislu in znotraj tega okvira omogočata dodatne pomembne korake za uresničitev sprejete strategije razvoja Slovenije. V tem smislu se v predlogu proračuna, ki vam ga danes predstavljamo, v deležu bruto domačega proizvoda znižujejo tako prihodki kot odhodki. V letu 2006 bodo znašali prihodki 1756,4 milijarde ali 24,8 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar je za 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda manj kot v letu 2005. V letu 2007 bodo prihodki znašali 1861,1 milijarde ali 24,7 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar je še za 0,1 odstotka manj kot v letu 2006. Odhodki leta 2006 ne bodo presegli 1857,9 milijarde ali 26,2 odstotka bruto domačega produkta, kar je 0,4 odstotka manj kot v letu 2005. V letu 2007 pa bodo odhodki znašali 1954,2 milijarde ali 26 odstotkov bruto domačega proizvoda. Proračunski primanjkljaj bo v letu 2006 ostal na skoraj enaki ravni kot v letu 2005, in sicer 1,4 odstotka bruto domačega produkta, v letu 2007 pa se bo znižal na 1,2 odstotka. Predvideni prihodki, tako za leto 2006 kot za leto 2007, so izračunanani glede na učinke sprememb in dopolnitev davčne zakonodaje, za katere se je ta vlada obvezala v začetku leta 2005. Gre namreč za spremembe in dopolnitve zakona o dohodnini, zakona o davku na dobiček pravnih oseb, zakona o davčnem postopku ter zakona o davku na dodano vrednost, ki jih bo vlada v prihodnjih dneh predložila državnemu zboru, in bodo prispevali k razbremenitvi gospodarstva, spodbujanju podjetništva, vlaganju v raziskave in razvoj ter povečanju konkurenčnosti. Poleg teh sprememb pa je v skladu s ciljem povečanja konkurenčnosti gospodarstva in spodbujanja podjetništva najpomembnejši ukrep na področju javne finančne politike postopna ukinitev davka na izplačane plače. Na osnovi zniževanja stroškov dela, tako v zasebnem kot tudi v javnem sektorju, bomo pozitivno vplivali na gospodarsko rast. Predvsem pa je pomembno, da bomo z ukinitvijo davka prispevali k povečani konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ki je eden ključnih ciljev strategije razvoja Slovenije in kot tak prioriteta te vlade. V predlogu proračuna je upoštevana postopna ukinitev davka na izplačane plače, in sicer 20 odstotkov v letu 2006 ter dodatnih 20 odstotkov v letu 2007. Načrtovano je tudi dodatno 30-odstotno znižanje v letu 2008 in dokončna ukinitev omenjenega davka v letu 2009. S postopno ukinitvijo davka na izplačane plače bomo znižali javnofinančne prihodke, deloma pa tudi odhodke, tako da je neto učinek na bilance javnega financiranja v letu 2006 minus 18 milijard, 39,3 milijarde v letu 2007, 73,8 milijarde v letu 2008 in 113,3 milijarde v letu 2009. Izpad davka na izplačane plače bomo v letu 2006 morali nadomestiti, in sicer z nižjimi odhodki na osnovi izvajanja restriktivne kadrovske politike ter uveljavljanja številnih varčevalnih ukrepov, ki nam bodo omogočili znatno znižanje sredstev za materialne stroške. Izpad prihodkov v letu 2007 v višini 39,3 milijarde pa nameravamo nadomestiti z nižjimi odhodki, skupaj z morebitnimi dodatnimi sredstvi. Ena izmed možnosti je zvišanje stopnje DDV-ja v letu 2007. Pri pripravi predloga proračuna za leto 2007 je bila vključena predpostavka, da se bo povečala davčna stopnja DDV iz 20 na 21 oziroma znižanje stopnje z 8 odstotkov in pol na 9 odstotkov. Vlada bo preučila in primerjala izračune finančnih učinkov tudi za ostale alternativne oziroma možne ukrepe, tako na strani odhodkov dodatne varčevalne ukrepe, kot na strani prihodkov. Preden se bo o tem dejansko dokončno ukrepalo je potrebno vključiti finančne učinke vseh dodatnih strukturnih sprememb od leta 2007 dalje, ki so trenutno predmet javne razprave. Končna odločitev bo tako verjetno kombinacija več ukrepov tako na strani odhodkov kot prihodkov. Ob predlogu sprememb proračuna za leto 2007 in pripravi proračuna za leto 2008 bodo ti finančni učinki že znani, tako da bo mogoče z gotovostjo sprejeti najugodnejšo možnost z makroekonomskega vidika, jo upoštevati v predlogu sprememb proračuna za leto 2007 in hkrati z njo vložiti potrebne zakonske spremembe v obravnavo državnemu zboru. Največja neznanka pri pripravi predloga proračuna za leto 2007 so tako imenovana evropska sredstva. Dejansko gre za slovenska sredstva, ki se prilivajo v naš proračun preko proračuna EU, prav tako pa so naši prispevki v Bruselj sestavni del našega proračuna. Ocene prihodkov iz proračuna EU in vplačil v evropski proračun v obdobju naslednje finančne perspektive so v tem trenutku neznane. V predlogu proračuna za leto 2007 ter projekcijah do leta 2010, ki so danes pred vami, pa smo upoštevali finančne posledice zadnjega znanega predloga, ki je do sedaj nesprejeti kompromisni predlog Luksemburškega predsedstva za naslednjo finančno perspektivo s konca junija leta 2005. Na žalost do danes ni nobene nove informacije oziroma predlagane kompromisne rešitve. Zato moram še enkrat poudariti, da je lahko že danes jasno, in sicer vsem, da bo proračun za leto 2007 potrebno aktualizirati, ko bodo enkrat znani ključni parametri nove finančne perspektive EU. Kar zadeva odhodke pa programska struktura proračuna kaže, da so prioritete te vlade predvsem na naslednjih področjih: tehnološki razvoj in program v podporo znanosti, kjer želimo v skladu z Lizbonsko strategijo povečati obseg vlaganj v raziskave in tehnološki razvoj. Sredstva na tem področju se v letu 2006 povečujejo kar za 21 odstotkov v primerjavi z letom 2005. Poleg povečanja neposrednih proračunskih sredstev v ta namen pa moram poudariti, da v predlogu sprememb in dopolnil zakona o dobičku pravnih oseb vlada načrtuje novo posebno olajšavo za zasebna vlaganja za raziskave in razvoj. Pričakujemo, da bomo s tem dosegli preboj na tem področju in znatno pripomogli k tesnejšim povezavam med gospodarstvom in raziskovalnimi ustanovami, s katerimi Slovenija razpolaga že danes, in sicer tako v javnem kot zasebnem sektorju. Naj omenim tudi, da na tem področju, v predlogu sprememb in dopolnitev zakona o davku na dobiček pravnih oseb, vlada načrtuje ohraniti sedaj veljavne olajšave za investicijska vlaganja. Ker želimo povečati konkurenčnost naše industrije in povečati prilive razvojno spodbudnih domačih in tujih naložb, spodbujamo konkurenčnost slovenske industrije. Sredstva na tem programu se v letu 2006 povečujejo za 24 odstotkov in pol. Več sredstev bomo namenili za vlaganje v prometno infrastrukturo, in sicer za vzdrževanje in gradnjo državnih cest. To je področje, kateremu smo do sedaj namenjali vse premalo pozornosti. Proračunaska sredstva tako povečujemo kar za 63,2 odstotka, in sicer s 16,6 milijarde v letu 2005 na 23,8 milijarde v letu 2006 ter na 28,7 milijarde v letu 2007. Vlada ocenjuje, da bodo ta sredstva močno prispevala k cilju skladnega regionalnega razvoja. Druga pomembna zadeva je nov način financiranja Družbe za avtoceste Republike Slovenije. Kot je znano na podlagi pravno institucionalnega okvira, je DARS gospodarska družba, ki deluje v skladu z zakonom o gospodarskih družbah. Kot taka družba ni del javnih financ. To je pregledala Evropska komisija oziroma njeni predstavniki v Eurostatu. To je specifična agencija, ki te stvari proučuje. Prav tako pa so financiranje DARS-a pregledali v mednarodnem denarnem skladu. Tako eni kot drugi so sprejeli tovrsten pristop in spoštujejo dejstvo, da se DARS lahko financira s svojimi lastnimi prihodki in da ni del javno finančnega sistema. Sredstva, ki so v letu 2005 predvidena iz proračuna za DARS, so 19,1 milijarde, v letu 2006 se bodo znižala na 5,9 milijarde in na 10,1 milijarde v letu 2007. Nujna obveznost slovenske države je ta, da bo zagotovila dolgoročno verodostojnost tovrstnega pravno–finančnega in pravno -institucionalnega okvira ter to, da bodo sredstva cestnin dejansko zagotavljala dolgoročno stabilnost te družbe. Zdravstveno varstvo je tudi eno izmed zelo pomembnih področij. Tukaj bi rad poudaril, da se sredstva za zagotavljanje optimalnih pogojev za zdravje v letu 2006 povečujejo kar za 32,8 odstotka. Gre za nujne investicije, ki jih potrebujemo za modernizacijo določenih strateških segmentov našega zdravstvenega sistema. Rad bi tudi poudaril, da postopna ukinitev davka na izplačane plače, v delu, ki predstavlja zmanjšanje odhodkov, v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije že v letu 2006 prinese 1,8 milijarde manj stroškov, ki jih bodo lahko uporabili kot dodatna sredstva za financiranje novega programa zmanjševanja čakalnih vrst. Na področju varovanja okolja in zmanjševanja onesnaženosti se sredstva povečujejo za 36, odstotka s 7,7 milijarde predvidene realizacije v letu 2005 na 10 milijard in pol v letu 2006. Na področju programa reforme kmetijstva in živilstva kot posledica skupne kmetijske politike Evropske unije ter v preteklosti izpogajanih kriterijev se predvideva dvig neposrednih plačil s sedaj veljavnega 90 odstotnega povprečja EU v letu 2005 na 95 odstotkov povprečja Evropske unije v letu 2006. Neposredna sredstva za skladen regionalni razvoj, kjer želimo doseči hitrejši razvoj vseh regij in zmanjšati zaostanek najmanj razvitih, se samo pri službi vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj povečuje za 67,9 odstotka iz realiziranih 67 milijard v letu 2004 ter 10,1 milijarde, namenjena v letu 2005 na 17 milijard v letu 2006 in 25 milijard v letu 2007. Vsekakor je treba še posebej tomeniti financiranje lokalne samouprave, tako na osnovi finančne izravnave kot tudi s sredstvi za investicije, namenjene občinam. To je področje, ki je predmet posebne pozornosti te vlade, kot se je že izkazalo v sprejetem predlogu rebalansa proračuna za leto 2005, v katerem smo glavarino povečali za 10 odstotkov glede na leto 2004. Glavarina se bo v letu 2006 kot tudi v letu 2007 dodatno povišala za 4 odstotke in pol na letn in bo tako v letu 2006 znašala 103.638 tolarjev, v letu 2007 pa 108.302 tolarja. Glede na pričakovano stopnjo inflacije je to znatno in tudi realno povišanje sredstev za finančno izravnavo občinam. Po drugi strani in še vedno na ravni lokalne samouprave pa se sredstva, predvidena za investicijske transferje občinam, povečujejo že v letu 2006. In sicer, z 20,9 milijarde v letu 2005 na 27 milijard v letu 2006. Naj glede tega omenim le, da te številke jasno izkazujejo prioriteto te vlade, posebno, če primerjamo te podatke z dejansko realiziranimi investicijskimi prenosi v letu 2004, ki so dosegali le 13,6 milijarde. Glede na priprave investicijskih projektov na lokalni ravni, ki utegnejo črpati evropska sredstva, se v letu 2007 investicijski prenosi občinam predvidevajo na ravni 57,9 milijarde. Posebno pozornost pa moramo nameniti predvidenim proračunskim sredstvom za uresničevanje ustavnega načela socialne države. Vlada se je zavzela za to, da so v proračunih za leti 2006 in 2007 zagotovljena potrebna sredstva za ta namen. Ko primerjamo rebalans proračuna za leto 2005 z realizacijo proračuna za leto 2004, ugotavljamo, da so se sredstva za ta namen zelo povečala. Analiza stanja izvrševanja proračuna za leto 2005 kaže, da bo s prerazporeditvami potrebno povečati sredstva za ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, in sicer za 3,7 milijarde dodatnih sredstev, predvsem na področju socialnih prenosov posameznikom, saj je gibanje števila upravičencev drugačno, kot so bile predpostavke ob pripravi rebalansa proračuna za leto 2005. Prav zato se je vlada odločila, da je nujno potrebno uvesti določene spremembe na področju prenosov posameznikom, in sicer prek bolj učinkovitega spodbujanja k zaposlovanju prejemnikov denarnih socialnih pomoči in nadomestil za brezposelnost, z dodatnimi ukrepi politike zaposlovanja, dograditve informacijskih sistemov, ki bodo omogočili večjo povezanost, preglednost in nadzor nad sistemi socialnih prenosov; spremembe valorizacije prenosov posameznikom, ki se financirajo iz državnega ali občinskih proračunov ter iz blagajne zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, tako da valorizacija ne bo presegala predvidene letne stopnje inflacije za tekoče leto. Enak pristop bi veljal tudi za vse tiste kategorije prenosov posameznikom, ki se financirajo iz blagajne obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, to je tisti del pokojnin in drugih dajatev, ki predstavljajo obveznosti Republike Slovenije zaradi priznavanja pravic pod posebnimi pogoji in nimajo podlage v samem delovnem razmerju, ter varstveni dodatki in nadomestila. Na osnovi teh ukrepov pa predlog proračuna za leto 2006 predvideva 271,4 milijarde za ministrstvo za delo, družino in socialo. To se pravi 900 tisoč manj, kot se pričakuje v realizaciji 2005. Predlagani proračun za leto 2006 pa še vedno predstavlja realno rast nad realizacijo v letu 2004. Na področju prenosov posameznikov, ki se izplačujejo iz javnofinančnih virov, predlagamo spremembo, ki bi za vse imetnike pravic poenotila sistem valorizacije oziroma letnega usklajevanja. Neenotno usklajevanje posameznih vrst prenosov posameznikov, za katere ni strokovno utemeljenih razlogov, vodi v neenakopraven socialni položaj upravičencev do posameznih vrst prenosov. Nenazadnje pa neenotno in netransparentno usklajevanje prenosov otežuje planiranje javnofinančnih sredstev. Vsekakor pa se s tem predlogom obdrži realna vrednost vseh obstoječih pravic. Po drugi strani pa predloga proračunov za leti 2006 in 2007 vključujeta vsa sredstva, ki so potrebna za usklajevanje pokojnin na osnovi novele zakona, pred kratkim sprejete v državnem zboru. Za reševanje stanovanjske problematike so v proračunih za leti 2006 in 2007 zagotovljena sredstva za dokapitalizacijo stanovanjskega sklada v višini od 3 milijard tolarjev vsako leto, kar bo omogočilo gradnjo dodatnih novih neprofitnih stanovanj. Zaradi obveze, ki smo jo sprejeli z vstopom Slovenije v Nato, se mora delež izdatkov za obrambo do leta 2008 povišati na 2 odstotka bruto domačega proizvoda. V letu 2006 so predvideni izdatki za obrambo 1,73 odstotka bruto domačega proizvoda. Prav tako je potrebno omeniti tudi sredstva, potrebna za predsedovanje Evropske unije v prvi polovici leta 2008. V letu 2006 sta za to namenjeni 1,2 milijarde tolarjev. Največji delež, skoraj 2/3, odpadeta na gradnjo nove kongresne dvorane na Brdu pri Kranju. V letu 2007 pa naj bi bo šli za to 5,2 milijarde tolarjev. Vlada je v predlogu proračunov za leti 2006 in 2007 že upoštevala določene ukrepe, ki pozitivno vplivajo na nižje odhodke državnega proračuna, in sicer znižanje stroškov dela v javnem sektorju, saj za to obdobje do leta 2008 ne bo povečevala števila zaposlenih, razen za potrebe predsedovanja EU, kar pa so zaposlitve za določen čas. Poleg tega bodo stroški nižji tudi zaradi postopne ukinitve davka na izplačane plače. Sredstva za delovanje državnih organov – materialni stroški, se realno znižujejo, kar kaže na varčevalno naravnanost proračuna. Aktivni pristop se kaže v pripravi proračuna, ki je pozitivno naravnan in v katerem so proračunski uporabniki opredelili cilje in kazalnike učinkovitosti ter uspešnosti proračunske porabe. Prvič sta pred nami proračuna, kjer se je večina proračunskih uporabnikov jasno zavezala k delovanju za doseganje svojih ciljev in jih tudi navedla in ovrednotila. Nepogrešljiva je primerjava finančnega dela proračuna z načrtovanimi cilji, za kar v proračunih sedaj obstaja bolj kakovostna podlaga. Na tej kakovostni osnovi bodo obrazloženi tudi zaključni računi proračunskih uporabnikov, s čimer bo poročanje proračunskih uporabnikov boljše. Za potrebe pokrivanja proračunskega primanjkljaja v bilanci prihodkov in odhodkov primanjkljaja v računu finančnih terjatev in naložb se bo Republika Slovenija v letu 2006 zadolžila za neto 100,2 milijarde tolarjev, v letu 2007 pa za 93 milijard in pol tolarjev. Zakon o javnih financah predvideva, da Vlada Republike Slovenije predloži državnemu zboru, hkrati s predlogom proračuna, tudi predlog programa prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja. Državno stvarno premoženje so po zakonu o javnih financah premičnine in nepremičnine v lasti države, državno finančno premoženje pa denarna sredstva, terjatve, dolžniški vrednostni papirji in delnice ter kapitalni deleži pravnih oseb in druge naložbe upravne osebe, tako imenovane kapitalske naložbe. V odlok o programu prodaje državnega finančnega stvarnega premoženja za leti 2006 in 2007 so uvrščeni predlogi, za katere upravni državni organi ocenjujejo, da so izvedljivi v omenjenem proračunskem obdobju. Prodaja finančnega premoženja v lasti države v letih 2006 in 2007 se s tem predlogom načrtuje v knjigovodski vrednosti 187 milijard tolarjev. Po drugi strani pa se prodaja stvarnega premoženja v lasti države s tem predlogom načrtuje v okvirno ocenjeni vrednosti 3,7 milijarde tolarjev v letu 2006 in v okvirno ocenjeni vrednosti 407 milijonov v letu 2007. Prodaje bodo potekale v skladu z metodami, ki jih predpisujeta uredba o prodaji in drugih oblikah razpolaganja s finančnim premoženjem držav in občin, in uredba o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin. Po zakonu o javnih financah se v odlok o prodaji navede le seznam kapitalskih naložb in odstotni delež, ki je predlagan za prodajo. Za vsako posamezno vrsto kapitalske naložbe bo pred končno odločitvijo o prodaji izdelan posamezen program prodaje te kapitalske naložbe. V posameznem programu prodaje kapitalske naložbe, o sprejemu katerega bo odločala vlada, bodo na podlagi ustreznih strokovnih podlag opredeljeni konkretni cilji prodaje te kapitalske naložbe, konkretne metode, ki bodo uporabljene pri prodaji, ter postopki in roki za izvedbo teh metod. V okviru priprave posameznega programa prodaje kapitalske naložbe bodo opredeljena tudi vsa potrebna pripravljena dejanja ob skrbnem finančnem, organizacijskem in pravnem pregledu ter ocenitev premoženja in tako dalje. Pri posameznih vrstah kapitalskih naložb zaradi širših makroekonomskih interesov države, povezanih z gospodarskim razvojem maksimizacije proračunskih prejemkov, pa to ne more biti edini ključni cilj prodaje. Pri prodaji teh vrst kapitalskih naložb je treba namreč hkrati zagotoviti doseganje makroekonomskih ciljev, in sicer zlasti doseganje trajne in stabilne rasti gospodarstva, izboljšanje kakovosti in kapacitete javnih storitev ter zagotovitev uspešnejšega in konkurenčnega gospodarstva. Na koncu bi rad še enkrat poudaril negotovost, s katero se zaradi nove finančne perspektive, ki še ni znana, soočamo v proračunu za leto 2007. Zaradi tega bo vsekakor potrebno pripraviti spremembe proračuna za leto 2007. Ukinitev davka na izplačane plače je velik korak, ki bo pripomogel k večji konkurenčnosti našega gospodarstva. Čeprav glede tega že dolgo časa obstaja široko soglasje, tako v širši kot strokovni javnosti, država do danes tega koraka še ni izvedla. Prav tako pa bi rad še enkrat poudaril, da so že omenjeni varčevalni ukrepi zadostna podlaga za izvedbo prvega koraka k postopni ukinitvi tega davka. Vlada bo v prihodnjem letu ugotovila, kakšen ukrep oziroma kombinacija ukrepov je z makroekonomskega vidika najprimernejša za nadaljnji korak v letu 2007. Proračun za leto 2006 je dober proračun, ki odraža prioritete, ki smo si jih zadali, tako na področju prevzema evra kot za uresničitev strategije za razvoj Slovenije. Za leto 2007 pa lahko rečem, da je v okviru do sedaj znanih dejstev, ki smo jih lahko upoštevali, proračun prav tako dober. Vendar pa ga bo potrebno zaradi neznanih dejstev v primernem času aktualizirati, to se pravi spreminjati.