Predsedovanje Svetu EU izboljšalo ugled slovenske diplomacije v svetu

“Odzivi mednarodne javnosti, pa tudi sporočila, ki jih najvišji predstavniki teh držav dajejo, jasno kažejo na to, da smo izboljšali ugled, mesto, pa tudi domet slovenske diplomacije v svetu,” je na novinarski konferenci po zaključnem slovenskem predsedovanju Svetu EU povedal Anže Logar. Slovenija je v drugi polovici leta 2021 po trinajstih letih drugič predsedovala Svetu EU. Predsedovanje je zasnovala na štirih prednostnih področjih pod sloganom: »Skupaj. Odporna. Evropa.« V sodelovanju z evropskimi institucijami in državami članicami je okrepila odpornost EU na različne krize in pripomogla k okrevanju držav po pandemiji in k digitalni preobrazbi. Izvedla je izboljšanje delovnih razmer, varnosti evropskih državljanov in utrla pot procesu širitve na Zahodni Balkan.

Pomembno prednostno področje slovenskega predsedovanja je bila krepitev odpornosti EU. Do konca predsedovanja Slovenije je bilo potrjenih 22 nacionalnih načrtov za okrevanje. Pomemben napredek smo dosegli na področju zdravja in digitalizacije, med drugim smo sprejeli dogovor članic o aktih o digitalnih trgih in storitvah ter končali pogajanja z Evropskim parlamentom o okrepljeni vlogi Evropske agencije za zdravila (EME) in prenovi uredbe o Evropskem centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Za evropske državljane smo dosegli tudi pomemben dogovor o nadaljevanju mobilnega gostovanja.

Dosegli smo izboljšanje na področju minimalnih plač v EU ter glede enakopravnejšega plačila žensk in moških. Ministri so prvič sprejeli opredelitev evropskega modela športa in leto 2022 razglasili za evropsko leto mladih. V času slovenskega predsedovanja je imel Svet EU pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti v EU v povezavi z razmerami v Afganistanu in na meji z Belorusijo. Uresničene so spodbudne spremembe glede skupne migracijske in azilne politike EU, glede vstopa Hrvaške v schengensko območje ter potrditve evropske prihodnosti za partnerice Zahodnega Balkana. V času slovenskega predsedovanja se je začel tudi dialog z evropskimi državljani o prihodnosti Evrope. Med dosežki slovenskega predsedovanja je takratni zunanji minister dr. Logar izpostavil soglasje med državami članicami na področjih odpornosti Unije za prihajajoče krize, vključno s kibernetskimi grožnjami, in digitalne preobrazbe.

Omenil je še dosežke pri vzpostavljanju evropske zdravstvene unije in doseženo soglasje o okrepljenih mandatih Evropske agencije za zdravila (EMA) in Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) ter o vzpostavitvi novega evropskega organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere Hera.

Kot najpomembnejši dosežek na področju evropske zunanje politike je dr. Logar izpostavil dogovor o sklepih o širitvi EU, ki so osnova za začetek medvladne konference z Albanijo in Severno Makedonijo.

Ključna vsebinska naloga predsedujoče države članice je vodenje dela Sveta EU, predvsem usmerjanje zakonodajnega dela EU in oblikovanje skupnih stališč Sveta EU za pogovore z Evropskim parlamentom kot sozakonodajalcem in Evropsko komisijo. V tako imenovanih trialogih oziroma pogajanjih med Svetom EU, Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom nam je v tem predsedovanju uspelo poiskati soglasje pri 21 zakonodajnih aktih, kar je velik uspeh. Slovenijo je pri usklajevanjih med državami članicami čakal še dodatni izziv, saj je na podnebni konferenci COP26 novembra v Glasgowu skupaj s Komisijo zastopala EU.

Številni dogodki v Sloveniji in drugih državah

V Sloveniji je potekalo 222 dogodkov, od tega 18 neformalnih ministrskih srečanj. Zaradi razmeroma dobre epidemične slike v poletnih mesecih nam je uspelo več kot polovico dogodkov v Sloveniji izvesti v živo, med njimi tudi najpomembnejši dogodek slovenskega predsedovanja: vrh EU – Zahodni Balkan. Velika zahvala za dobro izvedene dogodke gre Generalnemu sekretariatu Vlade RS, ki je sodeloval s številnimi službami, med drugimi tudi s Slovensko vojsko in Policijo pri zagotavljanju voznikov, ki so vozili in spremljali ugledne goste. V Bruslju smo organizirali okvirno1400 sestankov in 250 spremljajočih dogodkov. Slovenija se je v številnih evropskih mestih in po svetu predstavila tudi z bogatim kulturno-promocijskim programom.

Na področju mladine je bilo razglašeno evropsko leto mladih in sprejetje državljanskih prostorov. Slovensko predsedstvo je uspešno zaključilo pogajanja z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo o razglasitvi Evropskega leta mladih 2022 ter s tem dosegla pomemben dosežek na področju mladine in odprla vrsto priložnosti za mlade v letu 2022.

Na področju kulture je takratni minister dr. Vasko Simoniti izpostavili Novi evropski Bauhaus, ki se osredotoča na soočanje z novimi tehnološkimi izzivi ter na povezovanje podeželj in mesta, torej razpršenostjo bivanja v novih in udobnejših pogojih. Poudaril je tudi pomemben sklep s področja avdio-vizualne umetnosti, ki sloni na zaščiti avtorstva, kakovosti in jezikovne raznolikosti v evropskem avdio-vizualnem prostoru in daje več poudarka nacionalnim avdio-vizualnim projektom.

Predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije je potekalo v času, ko je Evropska unija sprejemala pomembne svežnje glede zelene in digitalne prenove ter izgradnje njene odpornosti. Predsedovanje Slovenije je bila priložnost, da smo okrepili povezovanje znotraj sedemindvajseterice in znotraj institucij Unije ter usmerili razvoj v smeri inovativne in kreativne skupnosti, ki temelji na trajnostnem razvoju. Tudi češkemu predsedstvu, ki je s svojim delom pričelo s 1. julijem 2022, želimo veliko uspešnih premikov naprej.