Predsednik vlade Janez Janša je danes, drugi dan 27. redne seje Državnega zbora, podal dodatno obrazložitev o odgovoru na poslansko vprašanje mag. Bojane Muršič v zvezi s povišanjem cen energentov in ostalih dobrin v Sloveniji. Odločitev o razpravi je Državni zbor sprejel na 26. redni seji.
Predsednik vlade Janez Janša je v obrazložitvi poudaril, da je dvig cen energije, hrane in ostalega v tem trenutku eno od pomembnejših vprašanj ne samo pri nas in v Evropi, temveč pravzaprav povsod. "Delno je to povezano s t. i. zelenim prehodom, delno z veliko količino denarja, ki se je natisnila za tako imenovano okrevanje po epidemiji. In večina od tega so razlogi, na katere Slovenija s svojimi instrumenti ne more vplivati, na nekatere pa pač lahko."
V nadaljevanju je opozoril, da pogonskih goriv ni liberalizirala ta vlada, ampak so bila v glavnem liberalizirana spomladi leta 2016, vključno s kurilnim oljem, in samo en manjši del je ostal nereguliran. "V ceni goriv osnovno postavko predstavlja nabava surove nafte oziroma osnovnega energenta, dodatno pa še raznorazne dajatve, ki so v veliki meri okoljskega pomena." Marže, na katere lahko delno vpliva vlada z regulacijo, predstavljajo od šest do sedem odstotkov cene. "Vlada je ukrepala pri maržah za kurilno olje, kjer smo pač ugotovili, da gre za dvige, ki so šli nad raven tega, kar je bilo pred deregulacijo." Vlada je ta ukrep sprejela, vendar učinki niso takšni, kot so nekateri pričakovali. "Na podražitve energentov v tem trenutku daleč najbolj vplivajo divje podražitve zemeljskega plina in deloma nafte, in več imaš v strukturi proizvodnje električne energije plina kot osnovnega energenta, večje so podražitve." Dejal je, da v Sloveniji te zaenkrat še niso zelo visoke oziroma jih za neposredne odjemalce, za gospodinjstva, v veliki meri praktično ni. Opozoril je, da bo glede na iztek pogodb do določenih dvigov zagotovo prišlo v začetku naslednjega leta. Da so večji problem industrijski porabniki in, da bo takrat vlada tudi reagirala. "Delovna skupina državnih sekretarjev pripravlja nabor ukrepov in vlada jih bo sprejemala glede na situacijo, kakršna bo."
Predsednik vlade se je v nadaljevanju razprave v Državnem zboru odzval na nekatere izjave poslancev. Opozoril je, da se vlada s pravičnim prehodom ukvarja na ravni Evropske unije. Da je bil oblikovan Just Transition Fund, ki je inštrument za naslavljanje teh problemov, da so za to na voljo sredstva, ki jih bo uporabljala tudi Slovenija. Ponovno je opozoril, da ta vlada ni liberalizirala cene pogonskih goriv, razen v manjšem delu. "Cene pogonskih goriv ste liberaliziral leta 2016, ko ste bili Socialni demokrati krepko v vladi. Liberalizirali ste vse cene, vključno z cenami kurilnega olja, z izjemo dizla, pa 95 oktanskega bencina na avtocestah. Samo to je ostalo regulirano in to se je liberaliziralo lani. S tem, da smo zdaj ponovno regulirali marže pri kurilnem olju. Vi ste to liberaliziral, ne mi. Je pa zanimivo, kako nekatere stranke, ki se imajo za liberalne, danes tukaj za to govornico zagovarjajo 100 odstotno regulacijo, tako da je polno nesmislov. Nesmisel je tudi to, da naj bi s tem, ko se je lani oktobra liberaliziralo cene dizla pa 95-oktanskega bencina na avtocestah, to povzročilo dvig cen v maloprodaji za 47 odstotkov."
V nadaljevanju razprave je poudaril da, marže predstavljajo od šest do sedem odstotkov cen, vse ostalo pa je cena osnovne surovine plus ostali davki med drugim tudi okoljski. Da liberalizacija s 47 odstotnim povečanjem nima nič. "Tam, kjer smo ugotovili, da je liberalizacija prispevala k dvigu, kot pri kurilnem olju, smo regulacijo uvedli nazaj." Opozoril je, da je bilo v razpravi polno netočnih primerov, kaj so naredile druge države. "Glejte, to, da je Evropska komisija predlagala ta nabor ukrepov, to je tudi naša zasluga, ker smo pritiskali nanjo, da to naredi." Dejal je, da osnovni vzrok ni bilo to, kar se je dogajalo v Sloveniji, temveč to, kar se je dogajalo v Španiji in še v nekaterih drugih državah, kjer so se iztekle dolgoročne pogodbe za plin, nove pogodbe pa so bile štirikrat dražje. To se je takoj prelilo v ceno ogrevanja in posledica je bila drastičen skok cen. Ukrepi ne morejo biti enaki tam, kjer so se stvari podražile za 400 odstotnih točk in tam, kjer so se podražile le za 30. Opozoril je, da je podatek, da v Sloveniji živi 254 tisoč ljudi pod pragom revščine, statističen in nič ne pove o dejanskem stanju. "Marže za goriva, za bencin, za dizel in za kurilno olje pred deregulacijo so v Sloveniji obsegale za bencin 76 odstotkov evropskega povprečja, za dizel 63 odstotkov evropskega povprečja in za kurilno olje 51 odstotkov evropskega povprečja. Mi smo daleč pod tem, kar so imeli drugi."
Predsednik vlade je še dejal, da je bistveno to, da so vzroki za podražitev energentov predvsem v treh skupinah. Vzroki za povečanje porabe in zmanjšanje proizvodnje energentov iz obnovljivih virov so lahko naravni. Porabo energentov so povečali in hkrati zmanjšali proizvodnjo energentov iz tako imenovanih obnovljivih virov naravni pojavi kot so suša, pomanjkanje vetra na severu Evrope in daljša zima. "Uveljavili so se nekateri ukrepi tako imenovanega zelenega prehoda oziroma prehoda na brezogljično družbo. Dileme so se dodatno povečale v energetiki, ker če se ne ve, koliko bo nekaj obdavčeno, potem se tudi ne vlaga v te vire. Gospodarsko reagira na stanje, kakršno je. To v tej situaciji ni pomagalo in še vedno ne pomaga. Tukaj so oprte dileme glede tega ali bosta zemeljski plin in jedrska energija vključena v zeleni del prehoda ali ogljični del prehoda oziroma ne trajnostni, od tega je odvisno kakšne bodo dajatve, kakšna bo cena in posledično, kakšna bodo vlaganja in, kako bodo države članice iskale rešitev svojih nacionalnih bilanc. Seveda na drugi strani se je v času okrevanja po epidemiji povečala poraba energije." Evropska unije je natisnila veliko denarja, še več so ga natisnile Združene države Amerike in Kitajska, ki to ves čas počne. Slednja vse zaloge plina, ki so na trgu, odkupuje po cenah, kolikor zahtevajo, toliko da. To seveda vpliva tudi na oskrbo drugih trgov. Po mnenju predsednika vlade se to stanje ne bo bistveno izboljšalo, zato je treba računati na težko zimo, ko gre za oskrbo z energijo in cene energije. Trenutno na evropski ravni potekajo razprave, usklajevanja in spopadi glede tega, kako ravnati pri nadaljnjih obdavčitvah neelektričnih avtomobilov in stavb. "Če se obdavčitev tega dvojega ne zamakne, po tem bo to dodatno vplivalo na draginjo in jaz upam, da bomo tukaj uspeli prepričati fundamentaliste, ki govorijo o podnebni krizi in jo hočejo razglasiti in tako naprej, da ima to svojo ceno in, da se je treba odločiti, ali se bo ta prehod delal tako, da bo trajnosten, vzdržen in pravičen ali tako, da bomo svetu kazali dobre številke v Evropi, na koncu pa bomo uničili našo industrijo in osiromašili prebivalstvo. To imejte pred očmi, ko se v istih nastopih zavzemate za dve kontradiktorni smeri."
Predsednik vlade je v nadaljevanju razprave ponovil, da je vlada ustanovila delovno skupino, ki spremlja stanje in je predlagala ukrepe, da bodo uvedeni energetski vavčerji oziroma boni, da pa je pred tem treba vedeti, kakšni so ostali okviri, ter komu in kako se bodo dodelili. "Jaz upam, da bo proračunska razprava produktivno zaključena in da bodo ti okviri sprejeti. Kar se pa tiče vprašanja, komu, pa lahko uporabljamo samo inštrumente, ki jih imamo." Pri pogonskih gorivih, kjer so številke večje, kot so bile pred enim letom, pa je treba vedeti, je dejal predsednik vlade, da so bile cene nafte pred enim letom na svetovnem trgu negativne. Zaradi že omenjenih razlogov je danes to stanje popolnoma obrnjeno. V nadaljevanju je dejal, da rešitve, ki jih ima vlada v rokah, niso v zamrznitvi marž, ter, da vlada lahko zniža davke. "Boste glasovali za znižanje DDV-ja in okoljskih dajatev za pogonska goriva? Samo to pomeni, da bo v proračunu luknja in, da pač denarja ne bo za mnoge druge stvari, ki jih ranljive skupine prav tako potrebujejo. In je treba tukaj presoditi. Je pa tukaj manevrski prostor, ker dajatve, tudi okoljske, predstavljajo verjetno polovico cen pogonskih goriv." Ob tem je opozoril, da rezerve so, da so zaradi njih lahko podražitve manjše ali pa jih sploh ni. Da so v državnih podjetjih v energetiki enormne plače in nagrade direktorjev. "Zdaj se morate odločiti ali ste zdaj vsi Robert Golob ali ste tisti, ki so socialno ogroženi zaradi teh visokih cen. Oboje ne bo šlo. In moram reči mimogrede, v 30-ih letih jaz še nisem srečal revnega Socialnega demokrata. Tako, da je to malo preveč demagoško, kar tukaj poslušamo."
Obstaja pa tukaj še en problem, je še opozoril predsednik vlade, to so podražitve tudi drugih dobrin, vključno s hrano. "Ko govorimo o tem, koliko denarja nameniti za blažitev stisk zaradi podražitve energentov, se je potrebno zavedati, da to ni edini problem, ki prihaja na mizo, in da je treba nekaj rezerv pustiti tudi za vse ostalo." Predsednik vlade je razpravo zaključil z besedami, da bo pogovor o tem še tekel, da bo vlada ukrepala ter, da bodo ukrepi toliko bolj učinkoviti, kolikor manj bo v razpravi demagogije.
Prvotno objavljeno tukaj.
