Predsednik Vlade RS Janez Janša predstavil predlog proračuna RS za leto 2008
ponedeljek, 9. 10. 2006PREDSTAVITEV PRORAČUNSKEGA MEMORANDUMA ZA LETI 2007 IN 2008 IN PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2008 Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša je predstavil Proračunski memorandum za leti 2007 in 2008 in predlog Proračuna RS za leto 2008:
“Zavedamo, da se nahajamo pred zelo pomembnimi koraki ekonomskih in socialnih reform. Naš cilj, da je nadaljnji razvoj Slovenije postavimo na trdne temelje, na katerih želimo zgraditi moderno socialno državo. Proračunski memorandum za obdobje 2007, 2008 in zakon o javnih financah predstavljata temeljni okvir za predlagane spremembe proračuna za leto 2007 in predlagani proračun za leto 2008. Proračunski memorandum, ki temelji na napovedih makroekonomskih gibanj za leti 2007 in 2008, v celoti povzema opredelitve Strategije razvoja Slovenije, ki smo jo sprejeli junija leta 2005. Ta strategija določa glavne usmeritve vlade pri upravljanju javnih financ, pri vodenju ekonomske politike in pri razvoju Slovenije. Tako želimo doseči začrtane gospodarske, družbene in medgeneracijske cilje razvoja Slovenije in Slovenijo v svetu umestiti kot prepoznavno in ugledno državo. Temeljni cilji Strategije razvoja Slovenije in vseh na njej temelječih ukrepov pa so izboljšati kakovost življenja oziroma povečati blaginjo vseh državljank in državljanov Slovenije. Naša država si je tudi s članstvom v Evropski uniji zadala za cilj, da bo vodila ekonomske politike tako, da bo za gospodarstvo ustvarila stabilno okolje in da bo v primernem času sposobna prevzeti evro kot lastno valuto.”
Predsednik Vlade RS Janez Janša je poudaril, da smo “prav vsi državljanke in državljani lahko ponosni, ker bo Slovenija kot edina nova članica Evropske unije 1. januarja 2007 prevzela evro kot lastno valuto. To je velik, v mednarodnem smislu merljiv uspeh za našo državo. Pot ni bila lahka, saj je bilo potrebno izpolniti zahtevne maastrichtske kriterije. Zaenkrat je to od vseh novih članic EU uspelo samo Sloveniji. Slovenija tako od novembra 2005 izpolnjuje tudi nekoč skoraj nedosegljiv konvergenčni kriterij glede inflacije. Po zadnjih podatkih povprečna letna inflacija znaša 2,6%, kar je za 0,2% pod kriterijem. Ocenjeni javno finančni primanjkljaj za leto 2006 je 1,1%, javno finančni dolg za 2006 je ocenjen na 29,4% in je pomembno pod 60%, ki so predpisani s strani evropske centralne banke. Dolgoročne obrestne mere so v Sloveniji 3,8% in so kar za 2,3% točke nižje od maastrichtskega kriterija, ki znaša 6,1%. Slovenski tolar v času bivanja oziroma vključenosti v mehanizmu RM2 ni zanihal za več kot 0,17% točke od centralne paritete.” Ti rezultati so, kot je povedal predsednik vlade Janez Janša, za Slovenijo, njene državljanke in državljane odlični in “zelo pozitivno odmevajo po svetu predvsem v finančnih krogih. Po dokončni objavi evropskega sveta, da bo Slovenija s 1. januarjem 2007 prevzela evro kot lasno valuto je eno od najbolj pomembnih mednarodnih ocenjevalnih agencij izboljšalo oceno znanega dolga Slovenije iz A- na A. To je zelo visoka ocena, ki pomeni za slovensko gospodarstvo možnost cenejšega najemanja posojil na mednarodnih finančnih trgih.”
Dolgoročno lahko pričakujemo nižjo inflacijo in tudi nižje obrestne mere, kar bo, kot je povedal predsednik vlade Janez Janša, “ugodno vplivalo na naložbe in gospodarsko rast. Zaradi odprave nihanj deviznega tečaja med državami, ki so uvedle evro se bo izoblikovalo še stabilnejše okolje za celotno slovensko gospodarstvo. Posledično bodo odpravljene mnoge negotovosti tveganja pa tudi stroški menjave. Povečala se bodo tuja vlaganja in okrepil podjetniški sektor. Uspeh Slovenije je še toliko večji, ker je izpolnila pogoje za prevzem evra in istočasno izboljšala svoj splošni ekonomski položaj, ki še nikoli v njeni zgodovini ni bil tako dober. Ocena bruto družbenega produkta Slovenije po kupni moči po zadnjih podatkih Eurostata za leto 2005 znaša 80% bruto družbenega produkta Evropske unije oziroma 18 tisoč 900 evrov na prebivalca, kar Slovenijo uvršča v vrh novih držav članic Evropske unije. Kriterije za prevzem evra smo dosegli ob 5% gospodarski rasti v prvi polovici letošnjega leta, v primerjavi z enakim obdobjem lani. Najbolj pomembna dejavnika gospodarske rasti v prvi polovici letošnjega leta sta bila izvoz blaga in storitev ter bruto investicije v osnovna sredstva. Realna rast dodane vrednosti je bila v Sloveniji v prvi polovici letošnjega leta glede na isto obdobje lani 4,7%. Rast produktivnosti dela ja bilo v prvi polovici leta 2006 na medletni ravni 4,1% in je bila za več kot 1,6% točke višja od rasti plač, ki so v prvi polovici leta 2006 glede na isto obdobje lani zrasle za 2,5%. Visoko gospodarska rast je prispevala k večji zaposlenosti. V Sloveniji je bilo tako julija letos zaposlenih za 1,4% točke več ljudi kot v enakem obdobju lanskega leta dela v Sloveniji v juliju je imelo 825 tisoč 169 oseb. Število registriranih brezposelnih je bilo v juliju letos najnižje po letu 1991. Po metodologiji mednarodne organizacije dela je bila brezposelnost v prvi polovici letošnjega leta glede na isto obdobje lani, 6,4%. Realna rast izvoza blaga in storitev v prvi polovici letošnjega leta je bilo v primerjavi z istem obdobjem lani 11,6% in tako za odstotno točko višje od realne rasti uvoza blaga in storitev za isto obdobje lani. Realne ocene kažejo, da se bodo trendi pozitivnih gospodarskih gibanj ob izvajanju začrtanih reform nadaljevali. Gospodarska rast je po konzervativnem pristopu v jesenskem poročilu UMAR-ja ocenjena na 4,7% za letošnje leto, na 4,3% za leto 2007 in 4,2% za leto 2008. Posledica nekoliko nižjih napovedi za prihodnji leti je napoved upočasnitve gospodarske rasti v mednarodnem okolju in tako tudi posledično upočasnitev izvoza blaga in storitev, ki pa bo po ocenah še vedno višji od pričakovane rasti uvoza. Primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance je za leto 2006 ocenjen na 2,4 bruto domačega proizvoda, odstotka bruto domačega proizvoda, za leto 2007 na 1,6% BDP in 1,2% za leto 2008. Rast zaposleno je za leto 2006 ocenjena na 0,9% točke, za leto 2007 na 0,8 in za leto 2008 na 0,9. Po jesenski napovedi bo realna rast bruto plače v letu 2006 – 2,2% v letu 2007 – 2,5% in v letu 2008 3 odstotna. Po nekoliko višji pričakovani inflaciji v letih 2006 in 2007 se bo po ocenah povprečne inflacije v letu 2008 znižala iz 2,7 na 2,5 odstotka. Glavno tveganje za zvišanje inflacije še vedno ostaja podražitev cen energentov na svetovnih borzah.
Predloga sprememb proračuna za leto 2007 in proračun za 2008, ki sta pred vami sta realno razvojno naravnana in vključujeta ukrepe za doseganje ciljev bolj prilagodljivega in konkurenčnega gospodarstva, višje gospodarske rasti, večje zaposlenosti, na znanju temelječega gospodarskega razvoja, učinkovite in cenejše socialne države, ter skladnega trajnostnega razvoja vseh regij Slovenije. Vlada Republike Slovenije se, kljub političnim motiviranim odporom proti potrebnim reformam, v zavezi za razvitejšo in na realni podlagi utemeljeno socialno pravično družbo ne misli odpovedati. Temu cilju sledimo v vseh vladnih odločitvah, tudi o pripravi spremembe proračuna za leto 2007 in predloga proračuna za 2008, ki ga predstavljamo na današnji seji državnega zbora.
Predlog sprememb proračuna za leto 2007 tako predvideva 1.860 milijard tolarjev prihodkov, kar je 24,5% BDP in 1.937 milijard tolarjev odhodkov oziroma 25 in pol odstotka BDP. Proračunski primanjkljaj v letu 2007 je predviden v višini 76,3 milijarde tolarjev oziroma 1,01% BDP. V primerjavi z oceno realizacije prihodkov in odhodkov državnega proračuna za leto 2006 to pomeni, da se prihodki proračuna zmanjšujejo za 0,5 odstotne točke BDP, medtem ko se odhodki zmanjšujejo za 0,6 odstotne točke. V letu 2008 predlog državnega proračuna predvideva 1.950 milijard tolarjev prihodkov, kar je 24,1% BDP in 2.023 milijard tolarjev odhodkov oziroma 25% BDP. Proračunski primanjkljaj v letu 2008 je tako predviden v višini 73,4 milijarde tolarjev oziroma 0,91% BDP. To pomeni, da se predvideni prihodki državnega proračuna v primerjavi s predlogom sprememb za leto 2007 znižujejo kar za 0,4 odstotne točke BDP, medtem ko se odhodki znižujejo za 0,5 odstotne točke.
Konsolidirani javno-finančni prihodki za leto 2007, ki ob prihodkih državnega proračuna vključuje tudi prihodke zdravstvene in pokojninske blagajne ter občin so predvideni v višini 3.277 milijard tolarjev oziroma 43,2% BDP, medtem ko so konsolidirani odhodki predvideni v višini 3.504 milijard tolarjev oziroma 44,1% BDP. Predviden javno-finančni primanjkljaj v letu 2007 bo tako znašal 67.5 milijard tolarjev oziroma 0.89% bruto domačega proizvoda. V letu 2008 predlog proračuna predvideva konsolidirane prihodke v višini 3443 milijarde tolarjev oziroma 42.5% BDP in konsolidirane odhodke v višini 43.3% bruto domačega proizvoda. Predviden je javno-finančni primanjkljaj v letu 2008 bo tako znašal 61.7 milijard tolarjev oziroma 0.76% BDP. Blagajna zakona, blagajna zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ostaja uravnotežena medtem, ko v blagajni zavoda za zdravstveno zavarovanje in občin v letih 2007 in 2008 predvidevata presežke.
Ocenjujemo, da bodo v okviru finančne perspektive EU prihodki proračuna Republike Slovenije iz proračuna Evropske unije med leti 2007/2011 v povprečju znašali 1.56% BDP medtem, ko bodo odlivi nekje na ravni 1.13% BDP. Neto prodaj slovenskega proračuna v odnosu do proračuna EU je tako predviden v višini 0.43% BDP. V ta odstotek niso vključeni prilivi iz proračuna EU na podlagi tisti, ki gredo neposredno končnim opravičencem iz Republike Slovenije.
Spoštovani, davčna reforma, ki se je v Sloveniji začela že z uveljavitvijo novel zakonov na davčne področju 1. januarja letos je nujni korak za doseganje lizbonskih ciljev oziroma ciljev iz njene slovenske verzije to je iz strategije razvoja Slovenije. Pri davčni reformi so izhajali iz nespornega dejstva, da je slovensko gospodarstvo preobremenjeno predvsem, zaradi pretirano obdavčenega dela. Podjetjem v Sloveniji je pretirana progresivnost obdavčitve dela odžirala prepotrebna sredstva za investicije v rast in razvoj. “Vrhunec inovativnosti” pri pobiranju davkov je takratna vlada, ki so jo sestavljale pretežno stranke sedanje opozicije dosegla z uvedbo davka na izplačane plače. Prvi nujni ukrep, ki smo ga zapisali v strategiji razvoja Slovenije in ga že uresničujemo je bil za to postopno ukinjanje davka na izplačane plače. Vlada tako po 20% znižanju v letu 2006 tudi v proračunu za leto 2007 ta davek znižuje za 40%. V letu 2008 davek zmanjšujejo za 70% in ga v letu 2009 popolnoma odpravljamo. Vlada davčno reformo nadaljuje s paketom 7-ih zakonov, ki so bili prejšnji teden predloženi v sprejem državnemu zboru.
Namen spremembe zakona o dohodnini ni razbremenjevanje najbolj bogatih, ampak zniževanje pretirane progresije obdavčitve dela. V Sloveniji niso najbogatejši tisti z najvišjimi plačami, ampak tisti, ki so si v 15 letnem tranzicijskem obdobju v pogojih nepreglednosti mnogi pa tudi s klientelistično politično podporo po zelo nizkih cenah pridobili deleže v številnih slovenskih podjetjih.
Višek cinizma je, da nam danes isti ljudje in stranke, ki so zagovarjali in onemogočili, omogočili divjo privatizacijo, preprečili tudi kakršnokoli kazensko odgovornost za milijardne kraje in dolga leta pustili tranzicijske, kapitalske dobičke neobdavčene, danes očitajo, da s predlagano spremembo zakonodaje razbremenjujemo najbogatejše. Predlog zakona o dohodnini, ki predvideva tri davčne stopnje je posledica analiz, ki so pokazale, da je takšna obdavčitev najboljša za rast slovenskega gospodarstva. Po uveljavitvi tega zakona bo cenejše zaposlovanje predvsem novih delavcev z visokimi kvalifikacijami, ki so sedaj za podjetja predragi. Ravno zaradi tega imamo v Sloveniji veliko število brezposelnih z visoko izobrazbo, v katere je družba veliko vlagala in ki bi s svojim znanjem lahko tudi zelo veliko pripomogli k razvoju Slovenije, seveda, če bi dobili delo.
Vlada novih obdavčitev državljanov s predlogi sprememb davčne zakonodaje, ne predvideva. Izjemo smo naredili le pri obdavčenju plovil in tako bolje uredili tudi to področje. Zakon o davku na dodano vrednost, člen, ki dopušča možnost dviga obstaja že od uvedbe DDV-ja v letu 1999. Ni ga predlagala sedanja vlada, vemo, kdo je bil na oblasti leta 1999. Današnja opozicija pozablja, da je kot nekdanja vlada leta 2002 že na podlagi tega člena povišalo stopnjo DDV-ja za 0,5% točke za spodnjo stopnjo in za 1% točko za višjo stopnjo. Pa tega takrat nobena politična stranka, noben sindikat in noben časopis ni razglašal za katastrofo kot se to počne danes in to ob absurdu, da se je leta 2002 dvig dejansko zgodil. Leta 2006, ko to poslušamo, pa takšen dvig ni niti predlagan. Dvig ali uvedba nekaterih novih trošarin je posledica prevzetja evropske ureditve obdavčenje trošarinskih izdelkov, ki jo je Slovenija s 1. majem 2004 prevzela v last in pravni red. Tako imenovana energetska direktiva, ki jo je evropski svet sprejel konec leta 2003, poleg alkohola in alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov, ter mineralnih olj uvršča med trošarinske izdelke tudi električno energijo, zemeljski plin, premog in koks. Slovenija je zahtevala prehodno obdobje tudi po 1.7.2007, vendar tega predloga evropska komisija ni sprejela. Zato je zavajanje javnosti glede trošarin nesprejemljivo, kajti tega ne uvaja slovenski zakonodajalec ali vlada, ampak Slovenija le izvršuje zaveze, ki jih je tako kot ostale polnopravne članice Evropske unije v zvezi s to direktivo o trošarinah dolžna izvrševati.
S predlogi sprememb zakona o davku od dohodkov pravnih oseb do leta 2010 znižujemo splošno davčno stopnjo iz sedanjih 25 na 20%, ob tem, da se davčni odtegljaj znižuje iz 25 na 15%.
Po predlogu sprememb zakona se ukinjajo dvojne obdavčitve, priznavajo se dolgoročne rezervacije v višini 50%, izgube se bodo lahko pokrivale neomejena v naslednjih davčnih obdobjih.
Spoštovane poslanke in poslanci! Te spremembe predstavljajo znatno razbremenitev slovenskega gospodarstva, zato se zmanjšuje tudi javna poraba, zaradi tega lahko zmanjšujemo tudi proračunski primanjkljaj. Gledano v celoti, so te razbremenitve vsekakor daleč največje doslej v zgodovini Slovenije. Ohranjajo se tudi posebne olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj, za zaposlovanje invalidov in olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Davčni postopek se bo z novim zakonom bistveno poenostavil. S tem bomo posledično ne samo prihranili na milijone delovnih ur, temveč tudi veliko stroškov. Čeprav številke govorijo same zase, bi rad v tem uvodu poudaril, da je vlada naše prihodke v državni proračun zaradi razbremenitve slovenskega gospodarstva nadomestila z znižanjem odhodkov iz državnega proračuna, ki je predvsem posledica varčevalnih ukrepov, odprave birokratskih ovir in racionalizacija proračunske porabe. Ti ukrepi se bodo nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Pomembna novost je, da se bo z novim zakonom o občinah državni proračun zmanjšal za 43 milijard tolarjev, za enak znesek pa se bodo zmanjšali tudi transferji občin iz državnega proračuna. Slovensko gospodarsko je zaradi ugodnega mednarodnega okolja in predvsem zaradi že začetega razbremenjevanja v dobri kondiciji, zato bomo imeli več manevrskega prostora tudi pri odpravljanju strukturnega javno-finančnega primanjkljaja. Temeljni srednjeročni cilj javno-finančne politike je tako njegova postopna odprava do konca leta 2011. Po prevzemu evra 1. januarja 2007, ko bo denarna politika v rokah evropske centralne banke in bo Slovenija kot enakopraven partner sodelovala pri skupnih odločitvah, bo fiskalna politika edina lastna možnost za zagotavljanje ekonomske stabilnosti. Vlada je tako posebno pozornost posvetila prestrukturiranju javnih financ, da bodo bolj prožne, in da se bo tako mogoče bolj odzivati na možne neugodne razmere. Istočasno bo posebna pozornost še naprej namenjena razvojnemu prestrukturiranju proračuna. Vlada bo tako še naprej povečevala izdatke za raziskave in razvoj iz javnih sredstev skladno s cilji lizbonske strategije. Povečali bomo izdatke za terciarno izobraževanje in izdatke za aktivno politiko zaposlovanja, usposabljanja oziroma vse življenjsko učenje ter štipendiranje. Prav tako izdatke za nekatere kulturne dejavnosti, ki jih vlada ne obravnava kot nepotreben strošek, temveč kot del naših naporov za povečanje splošne blaginje v Sloveniji. Ob razbremenjevanju gospodarstva in zmanjševanju javno finančnega primanjkljaja vlada pripravlja strategije tudi za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti javnih financ. Predvsem zaradi skupnega evropskega problema, ki ga predstavlja staranje prebivalstva pa tudi zaradi razvoja medicine in novih možnosti zdravljenja ter tako posledično večanje potreb za pokojnine, zdravstvo in starostno varstvo je to za Slovenijo in za celotno EU resnično velik izziv. Čeprav bodo pokojnine in zdravstvene storitve v Sloveniji zaradi že izvedenih ukrepov po socialno ekonomskem načelu primerne in stabilne do leta 2020 vlada že sedaj za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ vodi usklajene politike na različnih področjih. Tu imam v mislih vse potreb ne ukrepe za dolgoročno vzdržno povečevanje gospodarske rasti, zaposlenosti, deleža zavarovancev v celotnem prebivalstvu, ohranjanje ustreznega razmerja med aktivno in upokojensko populacijo, večjo odgovornost posameznika za njegov socialni položaj in za spodbujanje vključevanja v prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Prav dolgoročna stabilnost finančnega sistema bo ključna za dolgoročno vzdržnost celotnih javnih financ. Z zaupanjem v slovenski trg kapitala in z davčnimi olajšavami za prostovoljno pokojninsko zavarovanje želimo doseči, da bodo ljudje v svoji aktivni dobi več varčevali, kar bo pomenilo dodaten priliv na trg kapitala. Z možnostjo izbire med produkti z zakonsko določeno minimalno zajamčeno donosnostjo in ostalimi bolj donosnimi produkti bodo pokojninski skladi dodatnega prostovoljnega zavarovanja v skladu s svojimi naložbenimi načrti kot vlagatelji sodelovali tudi pri privatizaciji slovenskih podjetij, saj bodo lahko del sredstev investirali v lastniške vrednostne papirje. Modeli druge faze privatizacije predvidevajo pomembno udeležbo portfeljskih investitorjev v lastniški strukturi podjetij. S ciljem zagotovitve večje stabilnosti finančnega sistema je pripravljeno tudi novo besedilo zakona o bančništvu, ki skladno z novima direktivama EU o opravljanju dejavnosti in kapitalski ustreznosti kreditnih institucij uvaja nove, bolj podrobne in kompleksne standarde varnega in skrbnega poslovanja bank. Prepričan sem, da bo nov zakon o trgu finančnih inštrumentov povečal varnost manjšinskih delničarjev in tako še okrepil zaupanje v slovenski trg kapitala.
Spoštovane poslanke in poslanci! Dovolite mi, da na kratko povzamem nekatere najpomembnejša dejstva, ki predstavljajo realno podlago za letošnjo proračunsko razpravo. Kot sem že prej dejal je temeljni cilj vlade pri vodenju ekonomske politike dvig vzdržne stopnje rasti gospodarstva in spodbujanje o zaposlovanju ob istočasnem povečanju socialne varnosti. Glede na realizacijo v prvi polovici tega leta in projekcije urada za makroekonomske analize in razvoj lahko ugotovim, da je bila vlada uspešna pri uresničevanju tega cilja, kajti gospodarska ras je visoka, takšna je napoved za letošnje leto, ki je popravljena za več kot pol odstotne točke in takšna je napoved za leti 2007, 2008. Inflacija ostaja nizka v okviru kriterijev za prevzem evra. Zaposlenost narašča. Stopnja registriranja brezposelnosti se ob tem zmanjšuje. In če primerjamo te podatke za realizacijo za leto 2005 vidimo, da je v tem času vladi uspelo, da je izboljšala sliko na vsakem od navedenih segmentov. V letu 2005 je bila gospodarska rast 4%, rast zaposlenosti 0,3% in stopnja registriranje brezposelnosti 10,2%, prav vsi ti podatki so za prvo polovico letošnjega leta boljši.
Spoštovane poslanke in poslanci, obravnava sprememb proračuna za leto 2007 in proračuna za leto 2008 poteka v položaju, ko se prvič soočamo z novim okoljem, s katerim se bomo primerjali. Nekoč smo kazalce, odkar se pač makroekonomski kazalci merijo tudi statistično, smo te kazalce nekoč primerjali znotraj avstroogrskega imperija, potem znotraj Kraljevine Jugoslavije in nato znotraj SFRJ. Že dve leti se primerjamo znotraj Evropske unije, od januarja naslednjega leta pa tekmujemo v novem okolju, najbolj razvitem, pa tudi najbolj zahtevnem doslej. V Evropski monetarni uniji, v evro območju, v neformalnem notranjem krogu unije, v katerem bo Slovenija postala 13 nova članica oziroma 13 članica. In prav je, da se pred proračunsko razpravo prvič v naši zgodovini soočimo tudi s tem novim okoljem in s to primerjavo. Ta primerjava trinajsterice, v katero spada od 1. januarja naslednjega leta tudi Slovenija, pokaže, da je Slovenija po bruto domačem proizvodu na prebivalca v tej družini na 12. mestu, za nami je le Portugalska. Da je Slovenija po realni stopnji rasti bruto domačega proizvoda na tretjem mestu, pred nami sta samo Irska in Luksemburg, da je po inflaciji na 9. mestu, za nami so Belgija, Luksemburg, Španija in Grčija, ostali so boljši, da je po dolgu sektorja države Slovenija na 3. mestu, pred nami sta spet samo Irska in Luksemburg, da je po stopnji brezposelnosti po metodi mednarodne organizacije dela Slovenija na 5. mestu, boljši od nas so Irska, Luksemburg, Nizozemska in Avstrija, ostali so slabši. In da je po realni stopnji rasti produktivnosti Slovenija med trinajsterico na 3. mestu, pred nami sta Luksemburg in Grčija. Primerjava je narejena na podlagi statističnih podatkov za leto 2005. Te podatki, ki sem jih navedel nam kažejo zahtevnost novega okolja, katerega del postaja tudi Slovenija. Kažejo tudi, da nam uvrstitev v Evropsko monetarno unijo ni bila podarjena, prav vse kriterije smo morali izpolniti. Smo sicer na repu razvitosti evro območja po bruto domačem proizvodu, toda večina naših razvojnih kazalcev obeta, da se bomo kmalu prebili naprej. Sam sem popolnoma prepričan, da smo na dobri poti in da bo Slovenija v prihodnjih letih lahko napredovala hitreje kot je kadarkoli do slej. V dobro skupne blaginje vseh, ki v njej živimo in proračunska razprava, ki jo danes začenjamo je pomembna usmeritev na tej poti. Želim vam, da jo opravite v konstruktivnem vzdušju, saj gre za naš skupni interes.”
“Zavedamo, da se nahajamo pred zelo pomembnimi koraki ekonomskih in socialnih reform. Naš cilj, da je nadaljnji razvoj Slovenije postavimo na trdne temelje, na katerih želimo zgraditi moderno socialno državo. Proračunski memorandum za obdobje 2007, 2008 in zakon o javnih financah predstavljata temeljni okvir za predlagane spremembe proračuna za leto 2007 in predlagani proračun za leto 2008. Proračunski memorandum, ki temelji na napovedih makroekonomskih gibanj za leti 2007 in 2008, v celoti povzema opredelitve Strategije razvoja Slovenije, ki smo jo sprejeli junija leta 2005. Ta strategija določa glavne usmeritve vlade pri upravljanju javnih financ, pri vodenju ekonomske politike in pri razvoju Slovenije. Tako želimo doseči začrtane gospodarske, družbene in medgeneracijske cilje razvoja Slovenije in Slovenijo v svetu umestiti kot prepoznavno in ugledno državo. Temeljni cilji Strategije razvoja Slovenije in vseh na njej temelječih ukrepov pa so izboljšati kakovost življenja oziroma povečati blaginjo vseh državljank in državljanov Slovenije. Naša država si je tudi s članstvom v Evropski uniji zadala za cilj, da bo vodila ekonomske politike tako, da bo za gospodarstvo ustvarila stabilno okolje in da bo v primernem času sposobna prevzeti evro kot lastno valuto.”
Predsednik Vlade RS Janez Janša je poudaril, da smo “prav vsi državljanke in državljani lahko ponosni, ker bo Slovenija kot edina nova članica Evropske unije 1. januarja 2007 prevzela evro kot lastno valuto. To je velik, v mednarodnem smislu merljiv uspeh za našo državo. Pot ni bila lahka, saj je bilo potrebno izpolniti zahtevne maastrichtske kriterije. Zaenkrat je to od vseh novih članic EU uspelo samo Sloveniji. Slovenija tako od novembra 2005 izpolnjuje tudi nekoč skoraj nedosegljiv konvergenčni kriterij glede inflacije. Po zadnjih podatkih povprečna letna inflacija znaša 2,6%, kar je za 0,2% pod kriterijem. Ocenjeni javno finančni primanjkljaj za leto 2006 je 1,1%, javno finančni dolg za 2006 je ocenjen na 29,4% in je pomembno pod 60%, ki so predpisani s strani evropske centralne banke. Dolgoročne obrestne mere so v Sloveniji 3,8% in so kar za 2,3% točke nižje od maastrichtskega kriterija, ki znaša 6,1%. Slovenski tolar v času bivanja oziroma vključenosti v mehanizmu RM2 ni zanihal za več kot 0,17% točke od centralne paritete.” Ti rezultati so, kot je povedal predsednik vlade Janez Janša, za Slovenijo, njene državljanke in državljane odlični in “zelo pozitivno odmevajo po svetu predvsem v finančnih krogih. Po dokončni objavi evropskega sveta, da bo Slovenija s 1. januarjem 2007 prevzela evro kot lasno valuto je eno od najbolj pomembnih mednarodnih ocenjevalnih agencij izboljšalo oceno znanega dolga Slovenije iz A- na A. To je zelo visoka ocena, ki pomeni za slovensko gospodarstvo možnost cenejšega najemanja posojil na mednarodnih finančnih trgih.”
Dolgoročno lahko pričakujemo nižjo inflacijo in tudi nižje obrestne mere, kar bo, kot je povedal predsednik vlade Janez Janša, “ugodno vplivalo na naložbe in gospodarsko rast. Zaradi odprave nihanj deviznega tečaja med državami, ki so uvedle evro se bo izoblikovalo še stabilnejše okolje za celotno slovensko gospodarstvo. Posledično bodo odpravljene mnoge negotovosti tveganja pa tudi stroški menjave. Povečala se bodo tuja vlaganja in okrepil podjetniški sektor. Uspeh Slovenije je še toliko večji, ker je izpolnila pogoje za prevzem evra in istočasno izboljšala svoj splošni ekonomski položaj, ki še nikoli v njeni zgodovini ni bil tako dober. Ocena bruto družbenega produkta Slovenije po kupni moči po zadnjih podatkih Eurostata za leto 2005 znaša 80% bruto družbenega produkta Evropske unije oziroma 18 tisoč 900 evrov na prebivalca, kar Slovenijo uvršča v vrh novih držav članic Evropske unije. Kriterije za prevzem evra smo dosegli ob 5% gospodarski rasti v prvi polovici letošnjega leta, v primerjavi z enakim obdobjem lani. Najbolj pomembna dejavnika gospodarske rasti v prvi polovici letošnjega leta sta bila izvoz blaga in storitev ter bruto investicije v osnovna sredstva. Realna rast dodane vrednosti je bila v Sloveniji v prvi polovici letošnjega leta glede na isto obdobje lani 4,7%. Rast produktivnosti dela ja bilo v prvi polovici leta 2006 na medletni ravni 4,1% in je bila za več kot 1,6% točke višja od rasti plač, ki so v prvi polovici leta 2006 glede na isto obdobje lani zrasle za 2,5%. Visoko gospodarska rast je prispevala k večji zaposlenosti. V Sloveniji je bilo tako julija letos zaposlenih za 1,4% točke več ljudi kot v enakem obdobju lanskega leta dela v Sloveniji v juliju je imelo 825 tisoč 169 oseb. Število registriranih brezposelnih je bilo v juliju letos najnižje po letu 1991. Po metodologiji mednarodne organizacije dela je bila brezposelnost v prvi polovici letošnjega leta glede na isto obdobje lani, 6,4%. Realna rast izvoza blaga in storitev v prvi polovici letošnjega leta je bilo v primerjavi z istem obdobjem lani 11,6% in tako za odstotno točko višje od realne rasti uvoza blaga in storitev za isto obdobje lani. Realne ocene kažejo, da se bodo trendi pozitivnih gospodarskih gibanj ob izvajanju začrtanih reform nadaljevali. Gospodarska rast je po konzervativnem pristopu v jesenskem poročilu UMAR-ja ocenjena na 4,7% za letošnje leto, na 4,3% za leto 2007 in 4,2% za leto 2008. Posledica nekoliko nižjih napovedi za prihodnji leti je napoved upočasnitve gospodarske rasti v mednarodnem okolju in tako tudi posledično upočasnitev izvoza blaga in storitev, ki pa bo po ocenah še vedno višji od pričakovane rasti uvoza. Primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance je za leto 2006 ocenjen na 2,4 bruto domačega proizvoda, odstotka bruto domačega proizvoda, za leto 2007 na 1,6% BDP in 1,2% za leto 2008. Rast zaposleno je za leto 2006 ocenjena na 0,9% točke, za leto 2007 na 0,8 in za leto 2008 na 0,9. Po jesenski napovedi bo realna rast bruto plače v letu 2006 – 2,2% v letu 2007 – 2,5% in v letu 2008 3 odstotna. Po nekoliko višji pričakovani inflaciji v letih 2006 in 2007 se bo po ocenah povprečne inflacije v letu 2008 znižala iz 2,7 na 2,5 odstotka. Glavno tveganje za zvišanje inflacije še vedno ostaja podražitev cen energentov na svetovnih borzah.
Predloga sprememb proračuna za leto 2007 in proračun za 2008, ki sta pred vami sta realno razvojno naravnana in vključujeta ukrepe za doseganje ciljev bolj prilagodljivega in konkurenčnega gospodarstva, višje gospodarske rasti, večje zaposlenosti, na znanju temelječega gospodarskega razvoja, učinkovite in cenejše socialne države, ter skladnega trajnostnega razvoja vseh regij Slovenije. Vlada Republike Slovenije se, kljub političnim motiviranim odporom proti potrebnim reformam, v zavezi za razvitejšo in na realni podlagi utemeljeno socialno pravično družbo ne misli odpovedati. Temu cilju sledimo v vseh vladnih odločitvah, tudi o pripravi spremembe proračuna za leto 2007 in predloga proračuna za 2008, ki ga predstavljamo na današnji seji državnega zbora.
Predlog sprememb proračuna za leto 2007 tako predvideva 1.860 milijard tolarjev prihodkov, kar je 24,5% BDP in 1.937 milijard tolarjev odhodkov oziroma 25 in pol odstotka BDP. Proračunski primanjkljaj v letu 2007 je predviden v višini 76,3 milijarde tolarjev oziroma 1,01% BDP. V primerjavi z oceno realizacije prihodkov in odhodkov državnega proračuna za leto 2006 to pomeni, da se prihodki proračuna zmanjšujejo za 0,5 odstotne točke BDP, medtem ko se odhodki zmanjšujejo za 0,6 odstotne točke. V letu 2008 predlog državnega proračuna predvideva 1.950 milijard tolarjev prihodkov, kar je 24,1% BDP in 2.023 milijard tolarjev odhodkov oziroma 25% BDP. Proračunski primanjkljaj v letu 2008 je tako predviden v višini 73,4 milijarde tolarjev oziroma 0,91% BDP. To pomeni, da se predvideni prihodki državnega proračuna v primerjavi s predlogom sprememb za leto 2007 znižujejo kar za 0,4 odstotne točke BDP, medtem ko se odhodki znižujejo za 0,5 odstotne točke.
Konsolidirani javno-finančni prihodki za leto 2007, ki ob prihodkih državnega proračuna vključuje tudi prihodke zdravstvene in pokojninske blagajne ter občin so predvideni v višini 3.277 milijard tolarjev oziroma 43,2% BDP, medtem ko so konsolidirani odhodki predvideni v višini 3.504 milijard tolarjev oziroma 44,1% BDP. Predviden javno-finančni primanjkljaj v letu 2007 bo tako znašal 67.5 milijard tolarjev oziroma 0.89% bruto domačega proizvoda. V letu 2008 predlog proračuna predvideva konsolidirane prihodke v višini 3443 milijarde tolarjev oziroma 42.5% BDP in konsolidirane odhodke v višini 43.3% bruto domačega proizvoda. Predviden je javno-finančni primanjkljaj v letu 2008 bo tako znašal 61.7 milijard tolarjev oziroma 0.76% BDP. Blagajna zakona, blagajna zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ostaja uravnotežena medtem, ko v blagajni zavoda za zdravstveno zavarovanje in občin v letih 2007 in 2008 predvidevata presežke.
Ocenjujemo, da bodo v okviru finančne perspektive EU prihodki proračuna Republike Slovenije iz proračuna Evropske unije med leti 2007/2011 v povprečju znašali 1.56% BDP medtem, ko bodo odlivi nekje na ravni 1.13% BDP. Neto prodaj slovenskega proračuna v odnosu do proračuna EU je tako predviden v višini 0.43% BDP. V ta odstotek niso vključeni prilivi iz proračuna EU na podlagi tisti, ki gredo neposredno končnim opravičencem iz Republike Slovenije.
Spoštovani, davčna reforma, ki se je v Sloveniji začela že z uveljavitvijo novel zakonov na davčne področju 1. januarja letos je nujni korak za doseganje lizbonskih ciljev oziroma ciljev iz njene slovenske verzije to je iz strategije razvoja Slovenije. Pri davčni reformi so izhajali iz nespornega dejstva, da je slovensko gospodarstvo preobremenjeno predvsem, zaradi pretirano obdavčenega dela. Podjetjem v Sloveniji je pretirana progresivnost obdavčitve dela odžirala prepotrebna sredstva za investicije v rast in razvoj. “Vrhunec inovativnosti” pri pobiranju davkov je takratna vlada, ki so jo sestavljale pretežno stranke sedanje opozicije dosegla z uvedbo davka na izplačane plače. Prvi nujni ukrep, ki smo ga zapisali v strategiji razvoja Slovenije in ga že uresničujemo je bil za to postopno ukinjanje davka na izplačane plače. Vlada tako po 20% znižanju v letu 2006 tudi v proračunu za leto 2007 ta davek znižuje za 40%. V letu 2008 davek zmanjšujejo za 70% in ga v letu 2009 popolnoma odpravljamo. Vlada davčno reformo nadaljuje s paketom 7-ih zakonov, ki so bili prejšnji teden predloženi v sprejem državnemu zboru.
Namen spremembe zakona o dohodnini ni razbremenjevanje najbolj bogatih, ampak zniževanje pretirane progresije obdavčitve dela. V Sloveniji niso najbogatejši tisti z najvišjimi plačami, ampak tisti, ki so si v 15 letnem tranzicijskem obdobju v pogojih nepreglednosti mnogi pa tudi s klientelistično politično podporo po zelo nizkih cenah pridobili deleže v številnih slovenskih podjetjih.
Višek cinizma je, da nam danes isti ljudje in stranke, ki so zagovarjali in onemogočili, omogočili divjo privatizacijo, preprečili tudi kakršnokoli kazensko odgovornost za milijardne kraje in dolga leta pustili tranzicijske, kapitalske dobičke neobdavčene, danes očitajo, da s predlagano spremembo zakonodaje razbremenjujemo najbogatejše. Predlog zakona o dohodnini, ki predvideva tri davčne stopnje je posledica analiz, ki so pokazale, da je takšna obdavčitev najboljša za rast slovenskega gospodarstva. Po uveljavitvi tega zakona bo cenejše zaposlovanje predvsem novih delavcev z visokimi kvalifikacijami, ki so sedaj za podjetja predragi. Ravno zaradi tega imamo v Sloveniji veliko število brezposelnih z visoko izobrazbo, v katere je družba veliko vlagala in ki bi s svojim znanjem lahko tudi zelo veliko pripomogli k razvoju Slovenije, seveda, če bi dobili delo.
Vlada novih obdavčitev državljanov s predlogi sprememb davčne zakonodaje, ne predvideva. Izjemo smo naredili le pri obdavčenju plovil in tako bolje uredili tudi to področje. Zakon o davku na dodano vrednost, člen, ki dopušča možnost dviga obstaja že od uvedbe DDV-ja v letu 1999. Ni ga predlagala sedanja vlada, vemo, kdo je bil na oblasti leta 1999. Današnja opozicija pozablja, da je kot nekdanja vlada leta 2002 že na podlagi tega člena povišalo stopnjo DDV-ja za 0,5% točke za spodnjo stopnjo in za 1% točko za višjo stopnjo. Pa tega takrat nobena politična stranka, noben sindikat in noben časopis ni razglašal za katastrofo kot se to počne danes in to ob absurdu, da se je leta 2002 dvig dejansko zgodil. Leta 2006, ko to poslušamo, pa takšen dvig ni niti predlagan. Dvig ali uvedba nekaterih novih trošarin je posledica prevzetja evropske ureditve obdavčenje trošarinskih izdelkov, ki jo je Slovenija s 1. majem 2004 prevzela v last in pravni red. Tako imenovana energetska direktiva, ki jo je evropski svet sprejel konec leta 2003, poleg alkohola in alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov, ter mineralnih olj uvršča med trošarinske izdelke tudi električno energijo, zemeljski plin, premog in koks. Slovenija je zahtevala prehodno obdobje tudi po 1.7.2007, vendar tega predloga evropska komisija ni sprejela. Zato je zavajanje javnosti glede trošarin nesprejemljivo, kajti tega ne uvaja slovenski zakonodajalec ali vlada, ampak Slovenija le izvršuje zaveze, ki jih je tako kot ostale polnopravne članice Evropske unije v zvezi s to direktivo o trošarinah dolžna izvrševati.
S predlogi sprememb zakona o davku od dohodkov pravnih oseb do leta 2010 znižujemo splošno davčno stopnjo iz sedanjih 25 na 20%, ob tem, da se davčni odtegljaj znižuje iz 25 na 15%.
Po predlogu sprememb zakona se ukinjajo dvojne obdavčitve, priznavajo se dolgoročne rezervacije v višini 50%, izgube se bodo lahko pokrivale neomejena v naslednjih davčnih obdobjih.
Spoštovane poslanke in poslanci! Te spremembe predstavljajo znatno razbremenitev slovenskega gospodarstva, zato se zmanjšuje tudi javna poraba, zaradi tega lahko zmanjšujemo tudi proračunski primanjkljaj. Gledano v celoti, so te razbremenitve vsekakor daleč največje doslej v zgodovini Slovenije. Ohranjajo se tudi posebne olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj, za zaposlovanje invalidov in olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Davčni postopek se bo z novim zakonom bistveno poenostavil. S tem bomo posledično ne samo prihranili na milijone delovnih ur, temveč tudi veliko stroškov. Čeprav številke govorijo same zase, bi rad v tem uvodu poudaril, da je vlada naše prihodke v državni proračun zaradi razbremenitve slovenskega gospodarstva nadomestila z znižanjem odhodkov iz državnega proračuna, ki je predvsem posledica varčevalnih ukrepov, odprave birokratskih ovir in racionalizacija proračunske porabe. Ti ukrepi se bodo nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Pomembna novost je, da se bo z novim zakonom o občinah državni proračun zmanjšal za 43 milijard tolarjev, za enak znesek pa se bodo zmanjšali tudi transferji občin iz državnega proračuna. Slovensko gospodarsko je zaradi ugodnega mednarodnega okolja in predvsem zaradi že začetega razbremenjevanja v dobri kondiciji, zato bomo imeli več manevrskega prostora tudi pri odpravljanju strukturnega javno-finančnega primanjkljaja. Temeljni srednjeročni cilj javno-finančne politike je tako njegova postopna odprava do konca leta 2011. Po prevzemu evra 1. januarja 2007, ko bo denarna politika v rokah evropske centralne banke in bo Slovenija kot enakopraven partner sodelovala pri skupnih odločitvah, bo fiskalna politika edina lastna možnost za zagotavljanje ekonomske stabilnosti. Vlada je tako posebno pozornost posvetila prestrukturiranju javnih financ, da bodo bolj prožne, in da se bo tako mogoče bolj odzivati na možne neugodne razmere. Istočasno bo posebna pozornost še naprej namenjena razvojnemu prestrukturiranju proračuna. Vlada bo tako še naprej povečevala izdatke za raziskave in razvoj iz javnih sredstev skladno s cilji lizbonske strategije. Povečali bomo izdatke za terciarno izobraževanje in izdatke za aktivno politiko zaposlovanja, usposabljanja oziroma vse življenjsko učenje ter štipendiranje. Prav tako izdatke za nekatere kulturne dejavnosti, ki jih vlada ne obravnava kot nepotreben strošek, temveč kot del naših naporov za povečanje splošne blaginje v Sloveniji. Ob razbremenjevanju gospodarstva in zmanjševanju javno finančnega primanjkljaja vlada pripravlja strategije tudi za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti javnih financ. Predvsem zaradi skupnega evropskega problema, ki ga predstavlja staranje prebivalstva pa tudi zaradi razvoja medicine in novih možnosti zdravljenja ter tako posledično večanje potreb za pokojnine, zdravstvo in starostno varstvo je to za Slovenijo in za celotno EU resnično velik izziv. Čeprav bodo pokojnine in zdravstvene storitve v Sloveniji zaradi že izvedenih ukrepov po socialno ekonomskem načelu primerne in stabilne do leta 2020 vlada že sedaj za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ vodi usklajene politike na različnih področjih. Tu imam v mislih vse potreb ne ukrepe za dolgoročno vzdržno povečevanje gospodarske rasti, zaposlenosti, deleža zavarovancev v celotnem prebivalstvu, ohranjanje ustreznega razmerja med aktivno in upokojensko populacijo, večjo odgovornost posameznika za njegov socialni položaj in za spodbujanje vključevanja v prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Prav dolgoročna stabilnost finančnega sistema bo ključna za dolgoročno vzdržnost celotnih javnih financ. Z zaupanjem v slovenski trg kapitala in z davčnimi olajšavami za prostovoljno pokojninsko zavarovanje želimo doseči, da bodo ljudje v svoji aktivni dobi več varčevali, kar bo pomenilo dodaten priliv na trg kapitala. Z možnostjo izbire med produkti z zakonsko določeno minimalno zajamčeno donosnostjo in ostalimi bolj donosnimi produkti bodo pokojninski skladi dodatnega prostovoljnega zavarovanja v skladu s svojimi naložbenimi načrti kot vlagatelji sodelovali tudi pri privatizaciji slovenskih podjetij, saj bodo lahko del sredstev investirali v lastniške vrednostne papirje. Modeli druge faze privatizacije predvidevajo pomembno udeležbo portfeljskih investitorjev v lastniški strukturi podjetij. S ciljem zagotovitve večje stabilnosti finančnega sistema je pripravljeno tudi novo besedilo zakona o bančništvu, ki skladno z novima direktivama EU o opravljanju dejavnosti in kapitalski ustreznosti kreditnih institucij uvaja nove, bolj podrobne in kompleksne standarde varnega in skrbnega poslovanja bank. Prepričan sem, da bo nov zakon o trgu finančnih inštrumentov povečal varnost manjšinskih delničarjev in tako še okrepil zaupanje v slovenski trg kapitala.
Spoštovane poslanke in poslanci! Dovolite mi, da na kratko povzamem nekatere najpomembnejša dejstva, ki predstavljajo realno podlago za letošnjo proračunsko razpravo. Kot sem že prej dejal je temeljni cilj vlade pri vodenju ekonomske politike dvig vzdržne stopnje rasti gospodarstva in spodbujanje o zaposlovanju ob istočasnem povečanju socialne varnosti. Glede na realizacijo v prvi polovici tega leta in projekcije urada za makroekonomske analize in razvoj lahko ugotovim, da je bila vlada uspešna pri uresničevanju tega cilja, kajti gospodarska ras je visoka, takšna je napoved za letošnje leto, ki je popravljena za več kot pol odstotne točke in takšna je napoved za leti 2007, 2008. Inflacija ostaja nizka v okviru kriterijev za prevzem evra. Zaposlenost narašča. Stopnja registriranja brezposelnosti se ob tem zmanjšuje. In če primerjamo te podatke za realizacijo za leto 2005 vidimo, da je v tem času vladi uspelo, da je izboljšala sliko na vsakem od navedenih segmentov. V letu 2005 je bila gospodarska rast 4%, rast zaposlenosti 0,3% in stopnja registriranje brezposelnosti 10,2%, prav vsi ti podatki so za prvo polovico letošnjega leta boljši.
Spoštovane poslanke in poslanci, obravnava sprememb proračuna za leto 2007 in proračuna za leto 2008 poteka v položaju, ko se prvič soočamo z novim okoljem, s katerim se bomo primerjali. Nekoč smo kazalce, odkar se pač makroekonomski kazalci merijo tudi statistično, smo te kazalce nekoč primerjali znotraj avstroogrskega imperija, potem znotraj Kraljevine Jugoslavije in nato znotraj SFRJ. Že dve leti se primerjamo znotraj Evropske unije, od januarja naslednjega leta pa tekmujemo v novem okolju, najbolj razvitem, pa tudi najbolj zahtevnem doslej. V Evropski monetarni uniji, v evro območju, v neformalnem notranjem krogu unije, v katerem bo Slovenija postala 13 nova članica oziroma 13 članica. In prav je, da se pred proračunsko razpravo prvič v naši zgodovini soočimo tudi s tem novim okoljem in s to primerjavo. Ta primerjava trinajsterice, v katero spada od 1. januarja naslednjega leta tudi Slovenija, pokaže, da je Slovenija po bruto domačem proizvodu na prebivalca v tej družini na 12. mestu, za nami je le Portugalska. Da je Slovenija po realni stopnji rasti bruto domačega proizvoda na tretjem mestu, pred nami sta samo Irska in Luksemburg, da je po inflaciji na 9. mestu, za nami so Belgija, Luksemburg, Španija in Grčija, ostali so boljši, da je po dolgu sektorja države Slovenija na 3. mestu, pred nami sta spet samo Irska in Luksemburg, da je po stopnji brezposelnosti po metodi mednarodne organizacije dela Slovenija na 5. mestu, boljši od nas so Irska, Luksemburg, Nizozemska in Avstrija, ostali so slabši. In da je po realni stopnji rasti produktivnosti Slovenija med trinajsterico na 3. mestu, pred nami sta Luksemburg in Grčija. Primerjava je narejena na podlagi statističnih podatkov za leto 2005. Te podatki, ki sem jih navedel nam kažejo zahtevnost novega okolja, katerega del postaja tudi Slovenija. Kažejo tudi, da nam uvrstitev v Evropsko monetarno unijo ni bila podarjena, prav vse kriterije smo morali izpolniti. Smo sicer na repu razvitosti evro območja po bruto domačem proizvodu, toda večina naših razvojnih kazalcev obeta, da se bomo kmalu prebili naprej. Sam sem popolnoma prepričan, da smo na dobri poti in da bo Slovenija v prihodnjih letih lahko napredovala hitreje kot je kadarkoli do slej. V dobro skupne blaginje vseh, ki v njej živimo in proračunska razprava, ki jo danes začenjamo je pomembna usmeritev na tej poti. Želim vam, da jo opravite v konstruktivnem vzdušju, saj gre za naš skupni interes.”