Predsednik Vlade RS gost oddaje Vroči stol

VLADIMIR VODUŠEK: Spoštovane gledalke, spoštovanigledalci, dober večer. Na vroči stol bo nocoj sedel predsednik vlade JanezJanša. Najbolj vroča tema v zadnjem času, o kateri bo tekla beseda, pa jedogajanje v tajni službi Sova, kjer tako rekoč dnevno prihajajo na dan novepikantne podrobnosti. Pogled v drobovje tajne službe je ponovno zaostril odnosemed premierom Janezom Janšo in predsednikom države Janezom Drnovškom, ki jedanes odstopil kot predsednik Gibanja za razvoj. Premier bo komentiral tudiodstop Jelka Kacina, vodje opozicijske Liberalne demokracije, ki je sinočizavrnila sporazum o nenapadanju v času vodenja Evropske unije. Morda najprej, kako komentirate sinočnji nepričakovanodstop vodje Liberalne demokracije, Jelka Kacina?
JANEZ JANŠA (predsednik vlade): Meni se ne zdi tako nepričakovan. Gre za enozadnjih dejanj organizirane demontaže Liberalne demokracije po tem, ko je bilojasno, da tudi po zadnjem kongresu ne bo ujela sape. Veliko tistih je bilo, kiso začeli to demontažo in tudi to dejanje je nekako logično.
VODUŠEK: Zdi se pa vendarle, da je levica nekoliko pridobila, ne glede na takontroliran ali nekontroliran razpad Liberalne demokracije oziroma, da jepravzaprav celo pridobila?
JANŠA: Torej, favorit tranzicijske levice je bila prej Liberalna demokracija.Ta je postala popolnoma nekredibilna, ker ni bila sposobna opraviti z realnimivzroki in ni bila sposobna analizirati realnih vzrokov za poraz na volitvah.Tako so omrežja v ozadju pač iskala bolj kredibilnega nosilca, favorita, in podolgem oklevanju, ki je trajalo kakšno leto, je očitno padla kocka. To naj bibili zdaj Socialdemokrati, tako da je to na neki način neka zapoznela reakcijana volilne dogodke. V normalnih državah bi se te stvari dogajale prvo leto povolitvah, pri nas se dogajajo leto in pol pred volitvami.
VODUŠEK: To se pravi, da se ne bojite teh premikov; pridobiva Socialnademokracija, Borut Pahor, veliko se že špekulira o možnih povolilnihkoalicijah. Je možna koalicija z Borutom Pahorjem po naslednjih volitvah?
JANŠA: Tu bi jaz rad spomnil na dogajanje pred in po zadnjih volitvah. Takratje ta ista stranka, tudi gospod Pahor, veliko govorila o tem, da so odprti, daso pripravljeni na sodelovanje ne glede na ideološko in ostalo zgodovino. Povolitvah je Slovenska demokratska stranka kot relativna zmagovalka volitevponudila tudi njim koalicijo brez fige v žepu. Zelo resno smo se bilipripravljeni pogovarjati, vendar je večina poslanske skupine v celoti zavrnilaresne pogovore in tako resnih pogovorov z njimi ni bilo, kljub temu, da si jepredsednik nekako prizadeval v tej smeri. V tem trenutku se je njihovaposlanska skupina kot neko trdo ali pa kar glavno jedro stranke, ki je trdnoali glavno jedro vselej, ko je stranka v opoziciji, torej poslanska skupina,okrepila s tremi, štirimi prestopniki iz Liberalne demokracije, ki so bilirecimo tudi proti sodelovanju po volitvah leta 2004, z eno samo izjemo; mislim,da gospod Pavliha ni bil, ostali trije pa so nasprotovali takšnemu sodelovanju.Tako sam ne verjamem, da se krepi neki center dialoga v tisti stranki. Žalmoram to reči kljub temu, da poslušamo govorenje o raznih velikih koalicijah intako dalje.
VODUŠEK: To se pravi, da lahko pričakujemo konflikt tudi z Borutom Pahorjem. Jeon vaš glavni konkurent v tem trenutku?
JANŠA: V tem trenutku je prezgodaj govoriti o glavni in vzporedni konkurenci navolitvah čez leto in pol. Želim si nekega realnega tekmovanja programov.Mislim, da je že zdaj možno napovedati, da bo ta vlada in ta vladna koalicijapo štirih letih lahko pokazala rezultate, ki bodo bistveno boljši odkateregakoli primerljivega obdobja v slovenski zgodovini: gospodarske,socialne, vsakršne, mednarodne, tako da se tega soočenja ne bojimo in menim, daje dobro, da imajo volivci na razpolago realne alternative. Bistvo demokracijeni le to, da smo obstajajo vladna koalicija, vlada, oblast in opozicija, bistvodemokracije je, da je zamenjava oblasti na vsakih volitvah verjetna, ne pa daje to samo nekaj teoretičnega, kar se je pri nas dogajalo dvanajst let.
VODUŠEK: Boste recimo sedaj kaj spremenili v tem drugem delu mandata, se vamzdi, da ste mogoče v prvi polovici mandata naredili kakšne napake, nekaj, karbi sedaj naredili drugače?
JANŠA: Težko bi govoril, da se je kakšna strateška zadeva odvijala bistvenodrugače oziroma da bi, če bi ponavljali mandat še enkrat od začetka, – karseveda nikoli ni možno, delali drugače in zato tega nima smislaobjokovati. Veliko stvari je bilo, kjerpotem vidiš, da če bi vnaprej vse vedel, bi se drugače pripravil. Vendar pa pristrateških stvareh vladna koalicija izpolnjuje koalicijsko pogodbo, imamoprecej določene prioritete, kaj v prvem letu, kaj v drugem in kaj v tretjemletu, razen pri enem delu reform, ki se nanaša na trg dela, na delovnopravnozakonodajo, ni nobenih niti taktičnih zamud, tako da stvari tečejo in v temtrenutku počasi prehajajo v priprave celotne države na predsedovanje Evropskiuniji.
VODUŠEK: No, saj to me zanima. Zdaj namreč izgleda, da tega sporazuma osodelovanju strank med predsednikovanjem Evropski uniji ne bo. Sinoči jeLiberalna demokracija to zavrnila, gospod Kacin je celo govoril o noviDolomitski izjavi. Kaj pravite na to?
JANŠA: No, tega nisem slišal, je pa to zanimiv termin, še posebej glede na to,od kje prihaja; včasih je nekdo drug uporabljal takšne primerjave. Prvič, negre za pakt o nenapadanju, kot so napačno poročali, še posebej na nacionalnemradiu vse do danes. Gre za predlog sporazuma, ki nekako definira neke okviresodelovanja parlamentarnih dejavnikov, ne samo strank, ampak tudi samostojneposlanske skupine ter poslanca italijanske narodne skupnosti in poslanskemadžarske narodne skupnosti v času ključnih priprav na predsedovanje in samegapredsedovanja. Ta sporazum z ničemer ne omejuje ustavne vloge opozicije, danadzira oblast, tudi se ne nanaša na notranjepolitične teme. Ta sporazum senanaša samo na sodelovanje pri vodenju Evropske unije, kjer se vladna koalicijaobvezuje, da bo delila vse informacije z opozicijo, opozicija pa, da se obveže,da teh zadev ne bo obravnavala na enak način, recimo da zaradi dejanj privodenju Evropske unije ne bo uporabljala opozicijskih inštrumentov, s katerimirazpolaga, ko gre za notranji nadzor oblasti, ker bi to izgledalo smešno in se to tudi nikjer ne dogaja. Tako da greza neki gentlemanski dogovor, ne pa za kakšen pakt o nenapadanju, kot tojavnosti napačno razlagajo.
VODUŠEK: No, nekateri člani društva Zares oziroma poslanci so to drugačesprejeli, le da pričakujejo od vlade, da tudi ona ne bo vlekla nekihnotranjepolitičnih potez v tem času?
JANŠA: Vlada bo s tem verjetno največjim izzivom v zgodovini po osamosvojitviter vstopu v Evropski unijo in Nato zelo zaposlena in najbrž te nevarnostiseveda ni, gre pa seveda za neki zrelostni izpit. Slovenski politični akterjiin parlamentarne stranke so bili sposobni ta izpit položiti, ko je šlo zasporazum o sodelovanju pri vstopanju v Nato in Evropsko unijo. Mi smo bilitakrat glavna opozicijska stranka in smo podpisali takšen sporazum. Bili smo konstruktivnina teh točkah in smo vlado podpirali. Žal mi je, da del sedanje opozicije ni natej ravni, čeprav mislim, da tukaj niti ne gre za to. Osebno menim, da vLiberalni demokraciji ob tem razkroju enostavno ni nikogar, ki bi bil sposobenspisati nekaj resnih predlogov za ta sporazum; vsi drugi so jih namreč vglavnem poslali.
VODUŠEK: Pričakujete, da bo društvo Zares oziroma ta skupina bolj resna,oziroma, da se bo dalo lažje pogovarjati z njo kot z novim političnim igralcem?
JANŠA: Od njih smo danes dobili konstruktivne pripombe na sporazum, ki jih bovečinoma možno upoštevati. Mislim, da bo enako tudi s strani drugihopozicijskih parlamentarnih dejavnikov, tako da sam ne vidim tukaj problema,razen pri tej, zdaj že zelo majhni Liberalni demokraciji, ki še išče samo sebe.
VODUŠEK: No, nekaj problemov ste imeli tudi v koaliciji, recimo pri tejresoluciji o Hrvaški. Več razumevanja ste zdaj pravzaprav našli na opozicijskistrani, ki nasprotuje tej resoluciji, medtem ko nekatere vladne stranke, takoLjudska stranka kot tudi opozicijska Nacionalna stranka, ta sporazum podpirajo.Kaj se pravzaprav dogaja z odnosi s Hrvaško, zdi se, da se v ozadju vendarlepripravlja neka pobuda; se bomo izognili arbitraži?
JANŠA: No, kar zadeva to podporo ali pa konstruktivni pristop k reševanju tehzadev, je bil ta približno enakomerno porazdeljen po političnem spektru: enaopozicijska in ena koalicijska stranka vztrajata pri tem, da bi državni zborsprejel neko resolucijo, s tem da se obe besedili močno razlikujeta in danobeno od teh besedil ničesar ne rešuje enostransko. Vprašanj, ki jih je trebadogovoriti med dvema stranema, ni možno rešiti in če bi bilo to možno, potem biresolucijo že zdavnaj sprejeli in bi stvari rešili, tako da sem osebno vesel,da je po dolgem pogovoru predstavitve argumentov z vladne strani zmagal razumin da skušamo iskati rešitve tam, kjer jih je edino možno najti. To pomeniznotraj, za nekatera vprašanja znotraj hrvaškega vstopanja v Evropsko unijo,ker pač prevzema evropske norme, evropske standarde in to samo po sebi rešujenekatera vprašanja. Enega od pomembnih, gre za odprtje trga nepremičnin, smotako že rešili, pravno formalno in v praksi mora zadeva zaživeti v teh tednih.Druge pa rešujemo z dvostranskimi pogovori, ki jih je veliko, ne potekajo paseveda pred kamerami, ker se na ta način ne da ničesar rešiti. Teh pogovorov jeveliko. Na nekaterih točkah so stvari popolnoma izčiščene in gre le zavprašanje, ali bo na strani partnerjev v sosednji državi oziroma pri hrvaškivladi še mogoče najti toliko produktivnega časa zdaj v obdobju pred njihovimivolitvami, ki bodo jeseni, da bomo kakšnega od teh vprašanj rešili. Upam, dabomo uspeli, težko pa karkoli obljubljamo, ker to ni odvisno od nas.
VODUŠEK: Ko sva že pri Hrvaški. Te dni se vodja opozicijske SDP Ivica Račanbori za življenje. Gre za nekdanjega premiera, ki je vendarle podpisniksporazuma Drnovšek – Račan, edinega poskusa, da bi nekako dvostransko rešili tomejo. Kaj pravite, se bo s tem kaj spremenilo v odnosih med Slovenijo inHrvaško?
JANŠA: Mislim, da se zaradi tega ne bo nič spremenilo. Meni je ob tej situacijidvakrat žal. Prvič žal človeka, ki je še mlad, ki je še nekaj mesecev nazajdajal videz zdravega človeka, polnega energije, zdaj pa se bori z zelo težkoboleznijo, kjer je stanje resno. Drugič pa mi je žal, da tisti poskus takrat nibil uspešen, ker bistveno drugačne dvostranske rešitve, tudi če bo prišlo dosodelovanja tretjega, arbitraže, oziroma rešitve s pomočjo tretjega, kot jebila tista, v praksi, če pogledate situacijo ali pa zemljevide, ko gre za mejona morju med državama, ni možno najti. To je popolnoma jasno. Dejstvo pa je, daje situacija politično zapletena zaradi tega, ker je dogovorjen in podpisansporazum s strani obeh vlad. Slovenija je sprejela in odbor za mednarodneodnose državnega zbora je to tudi formalno potrdil, medtem ko je Hrvaška tozavrnila, kljub temu, da so stranke, ki so to podpisale in so imele vlado vrokah, v parlamentu imele večino, kar je seveda veliko vprašanjeverodostojnosti, ki se tukaj zastavlja. Vse to položaj zelo otežuje. Opozicijaje bila takrat na Hrvaškem proti, zdaj je ta opozicija vlada in tukaj je sepojavlja nekakšen konsenz, da tisto ni bilo dobro, ne vedo pa, kaj drugega biponudili. Tako je seveda vedno pri roki izgovor, češ, dajmo to na arbitražo.
VODUŠEK: Kaj je z referendumom, ki ga predlaga gospod Marjan Podobnik, je topravzaprav samo neki poskus pritiska, oblika pritiska, ali lahko dejansko dotega pride?
JANŠA: Torej, ne vem, kaj bi dali danes na referendum. Realna možnost, ki bi seji vsi dobronamerni na obeh straneh, to sem trdno prepričan, radi izognili, je,da v trenutku, ko Hrvaška izpolni vse pogoje in ko države članice Evropskeunije odločajo o ratifikaciji pristopne pogodbe Hrvaške v Evropsko unijo. Zakono ratifikaciji kvalificiran predlagatelj v skladu s slovensko ustavo da nareferendum. To je pač realna možnost, to je ustavna možnost vSloveniji, ki obstaja, ki se jo morajo zavedati tudi vsi ostali, vendar pa vtem trenutku, sploh javno govoriti o njej, s tem groziti in uporabljati kotsredstvo pritiska nima nikakršnega smisla, ker na ta način samo Slovenijaizpade neverodostojna, ko se pač vključuje v pogajanja na strani Evropske unijev tisočih vprašanjih, ki jih je treba rešiti v tem pogajalskem procesu.
VODUŠEK: Vi torej temu niste naklonjeni. Predlagam pa, dagreva na najbolj vročo zgodbo zadnjih dni, in sicer afero Sova. Še prej pavabim gledalke in gledalce, da sodelujejo v naši anketi, in sicer privprašanju: Ali je vladni nadzor Sove upravičen? Gospod predsednik, je vladnaskupina že končala poročilo o nepravilnostih v tajni službi, oziroma, verjetnoimate kakšne informacije o tem?
JANŠA: Seveda imam vse informacije, ki so potrebne za to, da vam odgovorim nato vprašanje. Ker tega poročila še ni in ga tudi še nismo pričakovali v temčasu, je pravzaprav potrebno povedati, da so stvari težje, kot se jepričakovalo takrat, ko je bila ta skupina ustanovljena. Ko bodo vsaj posamičnavprašanja, s katerimi se skupina ukvarja, nekako zaključena, bo poročilopripravljeno oziroma bodo pripravljena poročila o tistih vprašanjih, ki sonapisana v sklepu. Kar zadeva nadzor; nadzor je vselej povezan z odgovornostjo.Sova je vladna služba, zanjo neposredno odgovarja vlada, jaz, kot predsednikvlade. Če bi recimo parlamentarna komisija, ki nadzoruje, še posebej uporaboposebnih metod in sredstev in zakonito delo te službe, odkrila tam kakšnonapako, bi jaz zanjo politično odgovarjal. Terjati od mene odgovornost, hkratipa zanikati pravico, da skušamo stvari, za katere menimo, da tam niso dobre alipa da obstajajo upravičeni sumi, jih urediti in raziskati, je naravnostabsurdno in večje neumnosti, oprostite, sam v življenju še nisem slišal.
VODUŠEK: Predlagam, da v nadaljevanju pogledava prispevek kolega Mateja Hlebša,potem pa greva k podrobnostim.
MATEJ HLEBŠ: Je posebna vladna skupina imela vpogled v tajno bazo podatkovSove, se je v prostorih Sove uničevalo arhivsko gradivo nekdanje komunističnetajne policije, bolj znane kot UDBA, je prihajalo do zlorabe Sovinega tajnegafonda, med drugim za zasebne potrebe predsednika države? To so le nekateravprašanja, ki spremljajo afero Sova. Trenutno pa buri duhove tudi to, ali jeSova prisluškovala funkcionarjem Socialdemokratske stranke v času, ko je bila tav opoziciji. Parlamentarna nadzorna komisija slednje ne more izključiti.
MIRO PETEK (SDS): Vse je možno. Pač, glede na to, da se nekateri kadri na Soviše niso izvili iz teh udbovskih plenic.
HLEBŠ: Sova naj bi tako leta 1999 kupila poseben aparat za prisluškovanjemobilnim telefonom.
PETEK: To so zadeve, ki segajo v čas Drnovškove vlade.
IZTOK PODBREGAR (nekdanji direktor Sove): Sova je uporabljala v skladu zzakonom vsa ta sredstva. Kar zadeva uporabo posebnih metod in posebnih oblik,je to natančno predpisano z zakonom in tukaj smo zopet še pri eni vrstinadzora, da direktor Sove predlaga sodnikom, torej sodni veji oblasti in sodnaveja oblasti odredi, kako se uporabljajo tovrstne posebne oblike delovanja.
HLEBŠ: Da je Sova imela od leta 1990 skrivne prostore na Malem trgu srediLjubljane, in to v neposredni bližini Socialdemokratske stranke, še dodatnookrepi ugibanja o njeni prisluškovalni dejavnosti.
PETEK: Govori se, da so imeli tam določeni ljudje zelo pestro seksualnoživljenje, tudi to se govori. Kaj se je še poleg tega tam v teh stanovanjihdogajalo, nas pa seveda zanima. Obstaja velika verjetnost, da so se ljudje, kiso delovali v teh konspirativkah, da šli tudi tajno politično policijo.
PODBREGAR: No, da bi Slovenska obveščevalnovarnostna agencija delovala kottajna politična agencija, odločno zanikam!
HLEBŠ: Ker je premierov svetovalec za nacionalno varnost, Aleksander Lavrih,skupaj z direktorjem Sove, Matjažem Šinkovcem, septembra lani vstopil v Sovineprostore sredi Ljubljane, se zopet pojavi vprašanje, ali je prišlo do vpogledav tajne podatke in ali je bilo to dejanje sploh zakonito. Za premiera Janšo tonikakor ni sporno, saj naj bi Lavrih za svoje ravnanje imel vsa pooblastila.
VODUŠEK: Gospod Janša, zakaj sta direktor Sove Matjaž Šinkovec in vašsvetovalec za nacionalno varnost Aleksander Lavrih vstopila štirinajsteganovembra lani po zamenjavi v vrhu Sove v službene prostore oziroma pač vprostore tega stanovanja, ki ga je Sova uporabljala oziroma v tako imenovanokonspirativko Sove? Ste imeli kakšne informacije, da se tam kaj dogaja, karškoduje nacionalni varnosti, ali za kaj je šlo?
JANŠA: Neposredni povod za obisk te lokacije, za katero sam, tudi v času ko semodgovoren za to službo, nikoli nisem slišal ali vedel, da obstaja, – nihče meni s tem seznanil niti s tem oddelkom, ki je tam deloval, pa mislim, da najbržbi se to spodobilo, vsaj ko gre za ključne zadeve -, torej ključen povod za taobisk, na katerega je šel moj svetovalec na prošnjo novega direktorja Sove, sobili različni odgovori na vprašanja, ali Sova razpolaga z mobilno napravo zaprisluškovanje mobilnim telefonom. Zakaj je to pomembno? Zato, ker ko govorimoo nadzoru, uporabo takšne mobilne naprave ni možno verodostojno nadzorovati. Včasu bivšega direktorja nisem nikoli slišal za to, nikoli me ni seznanil, datakšna naprava obstaja, pod novim direktorjem pa so po tej primopredaji krožile različne informacije. Po enihinformacijah takšne naprave naj v Sovi ne bi bilo, kot so visoki funkcionarjiSove to izrecno izjavljali, da tega ni, po drugih informacijah naj bi to biloin v bistvu se je preverjalo, ali zadeva obstaja, oziroma, ali obstajadokumentacija v zvezi s tem. To je bil neposredni razlog za ta obisk. Ta obiskje odprl še dodatna vprašanja. Zadeve ni bilo možno razjasniti ob letnemporočilu in ko je vlada obravnavala letno poročilo, se je odprla vrstavprašanj. Ministri so pač postavljali vprašanja, razpravljali in na podlagitega smo se potem odločili, da se ustanovi delovna skupina, ki naj to preišče. Morampa reči, da od trenutka, ko je ta skupina začela resno delovati, je očitnodregnila v osje gnezdo, drugače takih reakcij ne bi bilo. Ne znam sipredstavljati, kaj bi to koga motilo, še posebej me čudi, da nekatere politikev parlamentarni nadzorni komisiji, ki imajo dolgo kilometrino, še v bivšemrežimu, moti to, da izvaja nadzor. V interesu vseh je, da je nadzora čim več inda se nezakonitosti ne dogajajo. To je naravnost absdurno. No, tisto, kar pa jepotrebno poudariti, pa je to, da od takrat, ko je ta komisija začela oziromazačela resno delovati, mrgoli informacij, še posebej v nekaterih podnapisih,kot so Dnevnik, Mladina, deloma tudi POP Tv, pa vrvi število dezinformacij,češ, kaj naj bi se vse preiskovalo, kaj naj bi se vse tam dogajalo, čeprav oteh stvareh nihče ni govoril, teh sumov ni bilo in tega nihče ne preiskuje. Podrugi strani so pa druge stvari, o katerih se ne piše, se ne govori, čepravtisti, ki jih informirajo, natančno vedo, za kaj gre, in stvar se skuša odsamega začetka speljati na stranske tire, dezinformirati javnost in oviratidelo te delovne skupine.
VODUŠEK: Toda te dezinformacije so šle v smeri, da v tajnem fondu manjka denar,da je bil nenamensko uporabljen, recimo o fiktivnih zaposlitvah sodelavcevpredsednika države se je recimo govorilo o nakupih in prevozih generičnihzdravil k zdravniku, potem o oskrbi Brodija in podobno. Kaj je res od tega?
JANŠA: Vedno, ko je ta delovna skupina začela zastavljati ključna vprašanja, seje naslednji dan v tisku pojavil cel kup banalnosti, ki naj bi dokazovale, dagre za neko iskanje ne vem kakšnih razlogov za diskreditacijo nekihposameznikov in tako naprej. Ne gre za to, in to je izključno manever tistih,ki se čutijo ogrožene zaradi, zdaj že lahko rečemo, dokazljivo nezakonitih ravnanj,ki so bila, vsaj na nekaterih segmentih in se skuša stvari spraviti na stranskitir. To je seveda brezplodno početje, ker skupina pripravlja poročilo, poročilobo doživelo usodo, kot je pač v pravni državi potrebno in stvari se bodorazčistile.
VODUŠEK: To se pravi, ste potem to aparaturo za prisluškovanje našli, menda, ponekaterih informacijah, ki jih imam jaz, naj bi to kupili leta 1999?
JANŠA: Sam tega podatka ne vem, kdaj naj bi to kupili, ampak odgovor je da, taaparatura se je našla.
VODUŠEK: Kje, na Malem trgu 4?
JANŠA: Preveč me sprašujete, ne vem točno, kje je bila. Ampak po tem, kolikorzdaj vem od članov oziroma predsednika delovne skupine, ta naprava obstaja.
VODUŠEK: Se je zlorabila ta naprava, so kakšne??
JANŠA: Na ta odgovor bo potrebno počakati, dokler se stvari ne raziščejo. Je pastvar sporna sama po sebi, ker mobilne naprave za prisluškovanje mobilnimtelefonom ni mogoče nadzorovati. Ne predstavljam si, kako naj bi to nekaparlamentarna skupina to nadzorovala ali kdorkoli drug.
VODUŠEK: Ampak če se ustaviva pri očitkih predsedniku države pri zlorabitajnega fonda. Ste dobili kakšne podatke oziroma je komisija v Sovi našlakakšne podatke, ki bi dokazovali, da je gospod Podbregar ali pač predsednikdržave dobival denar iz tega tajnega fonda?
JANŠA: Poglejte, prvič se ta skupina ne ukvarja z nekimi posamičnimi zadevami,ukvarja se s tem tako imenovanim tajnim fondom, ker so to občutljive zadeve,okrog katerih se je veliko govorilo in je zato eno od vprašanj, na kateregakomisija oziroma delovna skupina išče odgovor. Vendar, kaj se je konkretnodogajalo, kaj je skupina že ugotovila, ne vem, ker se nimam časa vsak dan s temukvarjati. Seznanjen sem z določenimi zadevami, predvsem takrat, ko moramodgovarjati na novinarska vprašanja in se toliko informiram pri predsednikudelovne skupine, drugače pa pač brez nervoze. Razumljivo je, zakaj so nekaterinervozni, ampak kar zadeva javnost, lahko mirno zatrdim, da služba normalnodeluje, da večji del službe tudi ni bil vpleten v te stvari, za katere obstajasum, da so bile nezakonite. To se je skrivalo tudi pred večino zaposlenih vSovi. In drugič, lahko mirno zagotovim, da bomo te stvari razčistili, tako kotje pač to potrebno v pravni državi in pristojni organi bodo imeli veliko dela.
VODUŠEK: Gospod Jerovšek je rekel, da Sova pač živi svoje življenje, da nekakolebdi. Je v tej službi obstajala vzporedna služba oziroma vzporedna oblast, kinaj bi delovala kot tajna politična policija?
JANŠA: Ne vem, poglejte, Slovenija je lani praznovala petnajsti rojstni dan,vse institucije slovenske države so bile stare petnajst let, letos bodo starešestnajst let. Nekateri posamezniki v tej službi pa so že pred nekaj letidobivali jubilejne nagrade za delo v službi, ki traja petintrideset let,recimo. To na simbolni ravni veliko pove.
VODUŠEK: Ampak, zakaj mislite, da se je gospod predsednik države Janez Drnovšektako ostro odzval na svoji spletni strani? Pod naslovom »Negativci« je zapisal:»Kaj počnejo naši negativci? Njihov poglavar je ves užaljen, ker sem njegovoveličino užalil z nekaj kritičnimi pripombami in zato se mora maščevati innagnal je vse svoje pomagače, da najdejo kaj slabega, kaj blata za metanje?« Čezdaj to nekako prevedemo, je predsednik Drnovšek nekako vas označil zanegativca in vam očita, da se mu hočete maščevati in pošiljate svoje ljudi vSovo. Kaj pravite na to?
JANŠA: No, jaz vsega ne bi komentiral, ker se mi ne zdi resno in tudi spletnihforumov, to sem že enkrat dejal, ne komentiram. Rad bi pa dejal to, da so biliod začetka mandata te vlade v Sovi, kjer je nekaj sto ljudi zaposlenih, na novozaposleni le dva ali trije. Mi smo, tako kot so ostale vladne službe inministrstva, sprejeli načrt, da zmanjšamo administracijo in se je številozmanjševalo, se ni povečevalo. Vsi, ki so danes zaposleni v tej agenciji, zizjemo direktorja, pa morda še dveh, treh, so ljudje, ki so bili zaposleni včasu prejšnjih vlad ali pa ne vem, kdaj. Tako da tam ni nikogar, ki bi ga jaztja poslal in bi delal kaj proti predsedniku države ali komurkoli drugem; to soabsurdne obtožbe. Vladna delovna skupina pač razčiščuje sume, do katerih jeprišlo, o katerih sem prej govoril in nima nikakršne veze s tem, kar jezapisano na tej sicer precej eksotični spletni strani.
VODUŠEK: Predlagam, da pogledava, če imamo že kakšno vprašanje gledalca. Očitnovprašanj še nimamo. Danes je nekako vest dneva, da je predsednik Drnovšek tudina tej spletni strani, ki ji vi pravite eksotična, zapisal, da se umika izupravnega odbora Gibanja za razvoj in da ne bo več predsednik gibanja, sajpravi, da mu ni več do formalnih funkcij in da bo s tem pripomogel, da ne boveč nenehnih špekulacij, kakšni so njegovi dejanski nameni in nameni gibanja inda ga ne misli uporabljati oziroma, da ga uporablja za svoje namene. Kajpravite na to?
JANŠA: Nič ne pravim. Po ustavi je funkcija predsednika države nezdružljiva skakršnokoli drugo dejavnostjo in mislim, da bi morali ustavo spoštovati. To mesamo veseli, če se kdo odločil, da bo temu tako.
VODUŠEK: Mislim, da imamo vprašanje gledalcev. Dober večer. Prosim, če se lahkopredstavite in postavite kratko vprašanje predsedniku vlade.
TELEFONSKI KLICATELJ 1 (Bojan iz Ljubljane): Ja, dober večer, Bojan izLjubljane pri telefonu.
VLADIMIR VODUŠEK (Voditelj): Dober večer. Prosim če?
KLICATELJ 1: Najprej en lep pozdrav obema. Bi pa vprašal sledeče. Premje Janšaje prej govoril v zvezi s tem, da so nekateri v Sovi dobili jubilejne nagrade,pa so tam bili še v času recimo Udbe in tako naprej. Veste marsikatero podjetjeje spremenilo ime ali se reformiralo, pa ravno tako dobijo ljudje danesjubilejno nagrado. To je ena zadeva. Druga zadeva pa me zanima, kako je bilakontrolirana manevrska struktura narodne zaščite v času našega osamosvajanja,ker vemo da se je tudi takrat dalo marsikaj skriti, prikriti ali delati mimozakona. Hvala lepa in nasvidenje!
VODUŠEK: Hvala za vprašanje. Izvolite gospod predsednik.
JANEZ JANŠA (predsednik Vlade Republike Slovenije): No, to sta popolnoma dveneprimerljivi stvari. Manevrska struktura narodne zaščite je bila oboroženaformacija, ki je varovala plebiscit in Slovensko osamosvojitev. To ni bila kakatajna služba ali kaj. Kar zadeva tradicijo dela v nekaterih službah, sem skorajprepričan, da v nobeni post komunistični državi, ki je danes članica EvropskeUnije, v tajnih službah teh držav ne delajo ljudje, ki so v času totalitarnegasistema kršili človekove pravice in te službe so bile včasih namenjene predvsemtemu. Okrog tega v Evropski javnosti in politiki ni nikakršnih dilem. Menim, daje to resno vprašanje, s katerim se moramo tudi mi soočiti. Ne gre za nekopodjetje, ki dela štedilnike.
VODUŠEK: Mislim da imamo naslednje vprašanje gledalke ali gledalca. Dobervečer. Prosim če se lahko predstavite in zastavite kratko vprašanje. Dobervečer!
TELEFONSKI KLICATELJ 2: Dober večer.
VODUŠEK: Ja? Prosim, če lahko na kratko?
KLICATELJ 2 : Lepo pozdravljena. Zanima me odnos s Hrvati, oziroma meje.Trenutno je stanje tako, kot ga poznamo. Moje mnenje je, da izvira tudi iznedemokratične preteklosti, približno petdeset let stare. Ali bi bilo mogoče vteh resolucijah, ki se omenjajo, zdajle mogoče vklopit tudi to vtem smislu, dabi Slovenci obsodili vse nedemokratičnepostopke, ki so privedli do tega stanja meje in se tako moralno postavili vodnos do drugih.
VODUŠEK: Hvala lepa smo razumeli vprašanje. Izvolite gospod predsednik.
JANŠA: Mi smo z izjavo, ki je bila leta 2005 podpisana na Brionih, dvostranskozagotovili, da noben postopek v zvezi z mejo, ki je bil s strani kogarkolinarejen enostransko, ni priznan. In da se upošteva stanje, ki sta ga obe državidefinirali v ustavnih aktih ob osamosvojitvi. Tako da enostranski koraki tukajne štejejo; ne samo, da so bili obsojeni, so dvostransko nekako zanikani, s temda v to kategorijo, ker je bilo v zvezi s tem nekaj napačnih razlag, to posebejpodčrtujem. V to kategorijo ne sodijo stvari, ki so bile dvostranskodogovorjene. Prej omenjeni sporazum Drnovšek-Račan je bi dvostranskodogovorjen, pa potem na eni strani ni bil ratificiran.
VODUŠEK: Imamo tudi eno vprašanje po elektronski pošti, kjer pravi nekdo, da jeta vlada, ta koalicija dobila volitve z očitki o korupciji in bogatenju vprejšnjih dvanajstih letih, da pa se do sedaj še ni nič razčistila. Kaj pravitena to?
JANŠA: Delno moram temu pritrditi. Vendar pa neko razčiščenje, ki ima na koncuepilog v pravnomočni sodbi, ni v pristojnosti koalicije, ni v domeni tega, karlahko naredi izvršilna oblast ali Vladai to je stvar pravosodja. Kar zadevaorgane tožilstva, ki je deloma v domeni Vlade, pač predlaga tukaj določeneljudi in tu so se stvari deloma premaknile, vendar pa s trenutnimi rezultatinihče ne more biti zadovoljen in je treba do dokončne sodbe še nekaj časapočakati. Je pa to trdo delo. Naj omenim samo en šokanten podatek, ki gre izvenrazprave, ko je vlada poslala v državni zbor resolucijo o zatiranjukriminalitete. Število kaznivih dejanj, brez prometnih nesreč, pravzapravštevilo obravnavanih kaznivih dejanj, evidentiranih kaznivih dejanj vSloveniji, ki ima dva milijona prebivalcev, je od leta 1992, ko je svojo vladavinonastopila Liberalna demokracija in Združena lista oziroma karkoli se zdaj tastranka imenuje, pa do konca te vladavine, tam do leta 2004, naraslo od skoraj35.000 na skoraj 90.000. Kar seveda pomeni, da ob tem času, ko so se gradileinstitucije in tako naprej, da je razpadal neki vrednostni sistem, odrazkaterega je ta številka. In samo z represijo in samo s spremembo zakonov,tožilstva in tako naprej je tukaj mogoče nekaj naredi. Vendar pa se je trebavprašati, kako je lahko število kaznivih dejanj v teh dvanajstih letih takonaraslo. Tukaj je tudi bistvo problema. Gre za vprašanje vzgoje, gre zavprašanje vrednot, gre za vprašanje odnosa do preproste dileme, ki je stara večkot država, kaj je prav in kaj je narobe. V neki normalni družbi se mora običajnoza normalne stvari vedeti, kaj je prav in kaj je narobe. Pri nas se je tozameglilo zaradi ideoloških, tranzicijskih in ostalih interesov. To poizkušamopočasi spraviti nazaj.
VODUŠEK: To se pravi, vprašanje vrednot. Predlagam, da prisluhneva še enemuvprašanju po telefonu. Dober večer!
TELEFONSKI KLICATELJ 3(Miro iz Ljubljane): Dober večer želim. Miro pri telefonuiz Ljubljane.
VODUŠEK: Izvolite. Na kratko, če lahko.
KLICATELJ 3: Lepo pozdravljam oba, še posebej gospoda Janšo, z globokimspoštovanjem, ker vem kaj ste, ko ste bili na Roški zaprt, bi rekel,preživljali in gojili seme ki ga danes darujete.
VODUŠEK: Vprašanje, če lahko prosim.
KLICATELJ 3: KLICATELJ : Vprašanje je pa naslednje. Gre konkretno za to našotelevizijsko hišo. Gre za to, da komunikacija še vedno ne poteka. Moram odprtotukaj pred vami reči. Luč rešitve se zgodi, ko komuniciramo ljudje med seboj.En kup problemom, žal, je še vedno in moram ga izpostaviti tukaj, kajti na kogarkoli smo se obrnili, se nič ni zgodilo.
VODUŠEK: Prosim vas za vprašanje. Za kaj gre?
KLICATELJ 3: Ja, saj, gospoda Janšo povprašujem, kako bi lahko pripomogel, dabomo na mizo dali vse te naše z lahkoto rešljive probleme, ki so v naši hiši?Govorim o odnosu do zaposlenih in na drugi strani do tako imenovanih zunanjihhonorarnih sodelavcev, ki jemljejo ogromne denarje v primerjavi z nami.
VODUŠEK: Hvala, hvala za vprašanje. V kateri hiši mislite, če lahko, v RTVhiši?
JANŠA: To se boste morali zmeniti tukaj v tej hiši. Tukaj žal lahko zelo malopomagam.
VODUŠEK: No, prej ko sva govorila o vprašanju korupcije, me zanima, kaj je s toprotikorupcijsko komisijo – Kosovo? Ustavno sodišče je zopet sklenilo, da tekomisije ni možno ukiniti. Boste spremenili zakon? Oziroma ali jo bostezamenjali?
JANŠA: Ustavno sodišče ni to odločilo. Ustavno sodišče je reklo samo, dakomisija, ki je bila predlagana v zakonu in ki naj bi bila ena – zdaj sta pač dve, parlamentarna in ta, ne bimogla nadzirati funkcij kot je ustavni sodnik in tako naprej, kar je maločudno. Glede na to, da državni zbor voli te funkcije, bi jih lahko najbrž tudinadziral. Tako da bo potrebno za ta segment poiskati neko drugo rešitev.Mislim, da obstaja šest mesečni rok, v katerem mora državni zbor to nareditiali predlagati ustrezno rešitev.
VODUŠEK: Boste poiskali novega direktorja?
JANŠA: Saj tukaj ne gre za direktorja. Gre za ureditev, ki pa zdaj po mojemmnenju ni dobra. S čim pa se ta komisija ukvarja? S kakšnim županom, občinskimsvetnikom. Velike zgodbe, ki jih poznamo že leta, so pač nedotakljive tudi zato komisijo. Tisto, kar je bilo bistvo tega zakona, ki je bil za nekatereočitno zaradi tega tudi tako sporen, je to, da je ta zakon naredil premoženjefunkcionarjev javno. Zdaj vsi pošiljamo n