Predsednik vlade odgovarjal na vprašanja poslancev

Na 33., novembrski, redni seji je predsednik vlade Janez Janša odgovarjal na vprašanja poslancev in poslank. Tri vprašanja je postavila opozicija in enega koalicija. (nelektorirano) Prvo poslansko vprašanje je postavil Sašo Peče, poslanec SNS. Sašo Peče: Danes zjutraj se je pričela t. i. izvedbena faza, prva faza privatizacije Nove Kreditne banke Maribor. Zato, s tega mesta, posebej na podlagi pomanjkljive transparentnosti ali bolje rečeno na podlagi domnevnega embarga na informacije s strani vlade, dovolite, da vam postavim tri vprašanja. In sicer, prvič. Govorice, da so posamezni institucionalni vlagatelji vnaprej izbrani. S tega mesta bi rad izpostavil predvsem tako imenovani “road show” oziroma prikazovanje prospekta. Dejstvo je, da je tako imenovana komisija v okviru Ministrstva za finance, le-ta pa v okviru Vlade Republike Slovenije, samo en dan za predstavitev prospekta uporablja našo domovino Republiko Slovenijo, in vse ostale dni bo to potekalo v tujini. Ob tem dovolite, da vas spomnim, da je sanacija bančnega sistema potekala izključno v naši državi. Zato s tega mesta, dovolite, da na vas apeliram, da se kot bodoče institucionalne vlagatelje upošteva predvsem domače institucionalne vlagatelje, najsi bodo le-ti v obliki gospodarskih subjektov z različnih področij, in da so pretežno ti stacionirani tam, kjer je tudi stacionirana Nova kreditna banka Maribor. Kje je to – verjetno ne rabim posebej poudariti, kajti že ime pomeni. Po drugi strani, glede na to, da so lokalne skupnosti, torej tisti elementi v družbi mnogokrat, in to upravičeno izpostavili, interes, željo po temu, da bi vstopili v lastništvo omenjene banke; apeliram, da v okviru druge faze privatizacije, državni delež prenesete na Mestno občino Maribor in vse tiste občine, ki so v okviru Mestne občine Maribor do sedaj gradile in vzpostavljale omenjeno  banko. S tega mesta, pa dovolite, da še izpostavim, prvič, da je model, kot je bil v osnovi predlagan s strani uprave banke – pozitivnejši. Drugič. Gospod Janez Janša, vi osebno ste bili prvo podpisani leta 1998 pod zakon o bančništvu, kjer ste predlagali, da naj bi šlo celo 80 % banke v obliki certifikatov na državljane in državljanke. Iz tega naslova mi je žal, da je gospod Bajuk upošteval samo dva izmed štirih predlogov nacionalne stranke, torej po dodatni razpršitvi lastništva v okviru 24 %, da pa ni upošteval, torej tudi tistega nacionalnega interesa, da bi bilo potrebno ceno za domače fizične osebe spusti na vrednost knjigovodske vrednosti. V primeru banke; verjamem, da se boste strinjali z mano; je potrebno predvsem zasledovati domač, slovenski kapital.   Janez Janša: Najprej naj povem, da je tudi meni osebno žal, da predlog, ki smo ga izoblikovali v 90-ih letih, o tem, da se vsaj del sredstev, ki so jih državljanke in državljani v Sloveniji vložili v sanacijo slovenskih bank, v obliki deležev ne razdeli njim, ni bil sprejet v času, ko je bilo to še možno. Danes so razmere drugačne, v tem času je šla Slovenija v Evropsko unijo, prevzela regulativo, lastništvo se je spreminjalo. Velik del, največje državne banke je bil v tem času prodan tuji banki, in stvari so bile leta 2004, ko se je ta vlada začela s tem ukvarjati, drugačne. V teh razmerah zasledujemo cilje, ki jih je možno znotraj obstoječega evropskega in slovenskega oziroma javnofinančnega sistema doseči in vsaj kolikor je mogoče na nek način vplivati na to, da tisti, ki so slovenske banke, potem ko so bile popolnoma izropane v začetku 90-ih let, sanirali, dobijo nazaj določen delež, tako kot je ta vlada poskrbela, da so tisti, ki so plačevali nesorazmerno visoke prispevke, osebne prispevke ob pridobitvi telefonskih priključkov oziroma ob vlaganju v telekomunikacije, to dobili oziroma dobivajo nazaj, skušamo tudi tukaj slediti znotraj nekega okvira ekonomske učinkovitosti, načelu pravičnosti. Zaradi tega je bil tudi sprejet ta koncept prodaje deležev Nove kreditne banke Maribor, kjer bodo v prvi tranši, ko se prodaja 49 % njenega lastništva, lahko vsak državljan oziroma državljanka te države, ponavljam državljan oziroma državljanka te države, kupil določeno število delnic na podlagi možnosti enakega pristopa, enakega deleža, brez tega, da bi bil kdo diskriminiran in tisti, ki bodo lastništvo teh delnic obdržali najmanj eno leto bodo zastonj dobili še dodatno delnico oziroma bodo na nek način pridobili 10 % državljanski popust. V tej prvi tranši bo na tak način prodano do 24 % deleža banke, približno ena delež bo prodan institucionalnim vlagateljem. Računamo, da bo večina teh vlagateljev iz Slovenije, ker je interes velik, vsaj tako kažejo raziskave in da bo znotraj Slovenije še posebej velik interes v regiji kjer ima banka sedež. Ta drugi del prodaje je voden v skladu z mednarodnimi standardi in z namenom, da se prvič okrepi kapitalski potencial banke in drugič, da dejansko ta banka začne funkcionirati z neko pregledno, jasno in učinkovito lastniško strukturo. Nikakršne bojazni ni, da tisti, ki tudi ko gre za institucionalne vlagatelje, da tisti, ki so zainteresirani ne bi mogli sodelovati, nobene diskriminatornosti tukaj ni možno izvajati, enako velja tudi za prodajo fizičnim osebam tudi v tem drugem delu, ko gre za institucionalne vlagatelje lahko sodelujejo fizične osebe, če se priglasijo v ta sklop in se registrirajo. Torej, ne bo se ponovila zgodba, ki je bila dejansko farsa, ko je Ljubljanska banka prodajala minimalni delež in ko je bilo vse prodano v eni sekundi oziroma v pol sekunde, s tistim Vlada ni imela nič, to so sposobni strokovnjaki iz banke sami naredili, tako da ne povezujete tega kar se sedaj dogaja s tistim postopkom.     Drugo poslansko vprašanje je postavil Jožef Školč, poslanec LDS. Jožef Školč: Gospod predsednik, v preteklem tednu ste slovensko javnost šokiral z izjavami, da se proti Sloveniji in slovenskim interesom vodi organizirana kampanja, tako pri nas, kot v tujini. Dejali ste, v države Evropske unije in tudi v svet so šla iz Slovenije sporočila, ki situacijo v Sloveniji slikajo, kot da bi šlo za Belorusijo ali kakšno primerljivo državo. Čez dva dni ste nadaljevali, nobenega problema ni, v kolikor novinarske ali kakšne druge asociacije sprejemajo enaka stališča, kot opozicija. Problem je v tem, da se neresnice, poudarjam neresnice, ki predstavljajo hudo blatenje Slovenije, pošiljajo v svet in v Evropsko unijo v času, ko to dejansko Sloveniji najbolj škodi. Vsi se boste strinjali, da gre za izjemno hude obtožbe, s prstom pa niste povsem natančno pokazali, na koga ste mislil. Zato menim, da je Državni zbor primerno mesto, da poimensko pač poveste za vse te obrekovalce Slovenije, kateri so iz Državnega zbora in kateri so iz drugih institucij. Druge vrsta vprašanje, ki se logično naveže na to trditev, da gre za blatenje Slovenije in škodljivo delovanje v škodo naši državi, postavlja logično vprašanje ali to povezuje v kontekst 170. do 174. člena Kazenskega zakonika, in ali boste tudi iz tega naslova vlekli kakšne konsekvence? Kajti, znano je, da takrat kadar se koga lotite, ste zamerljiv in pač ne izbirate sredstev. To ne bi bilo nič nenavadnega, in zato se mi zdi, da odgovorite poimensko, kateri so tisti ljudje, ki naj se bojijo, bom rekel, vašega dolgega prsta v tem trenutku.   Janez Janša: Kar se tiče blatenja v tujini in kar se tiče konkretnosti predlagam, da odprete spletno stran, ki nosi http://www.peticijazopercenzura.com/, na tej spletni strani, ki jo sponzorira Društvo novinarjev Slovenije, eno od novinarskih društev v tej državi, boste našli besedilo in boste našli tudi celotno kronologijo kaj se je s tem besedilom dogajalo. Tudi odzive na to besedilo, iz tujine, tudi vse podpisnike napisane v tipkopisu in v rokopisu. Torej, meni ni treba nič pojasnjevati, ker se je stvar pojasnjuje sama. Tudi na nekaterih drugih spletnih straneh, ki obstajajo, vsaj v Sloveniji, s strani tistih, ki so to akcijo začeli, organizirano zbirajo reakcije na to dejanje. V Slovenijo je nekje septembra, 10. septembra, oziroma iz Slovenije nekje po 10. septembru letos, odšla informacija, ki se je razširila praktično do vseh novinarskih naslovov, ki imajo tudi elektronski naslov, praktično na vse uradne institucije Evropske unije, tudi širše, in v tej informaciji piše: “Slovenske novinarke in novinarji obtožujemo predsednika Vlade medijske cenzure”. Predsedovanje Slovenije Evropski uniji predstavlja nevarnost za sedanjost in prihodnost Evropske unije s takšno vlado in s takšnim ravnanjem.” V tem besedilu ni naveden niti en sam konkretni primer cenzure. Niti en sam konkretni primer samocenzure, samo težke, pavšalne obtožbe. Te iste obtožbe so bile izrečene tudi doma v političnih razpravah, zelo precizno so definirane v oceni stanja stranke Socialnih demokratov. Gre praktično za isto besedilo, za isto besedilo, za isto terminologijo. Vendar te obtožbe niso bile v Evropo poslane kot politične, ker bi se dalo s tem potem na politični ravni debatirati in to najbrž ne bi naredilo takšne škode. Poslane so bile kot apel neke strokovne asociacije, ki da je zatirana, čeprav je besedilo enako kot je besedilo politične ocene ene od opozicijskih strank. In to ni bilo poslano Vladi Republike Slovenije, ali parlamentu, ali Komisiji za peticije v Državnem zboru, ampak je bilo najprej poslano v tujino. Šele potem, ko je že delovalo, je bilo poslano tudi Vladi. Jaz sem dobil ta dopis 26. septembra. Sedaj je bilo pa napisano 10. septembra. In v tem dopisu piše: Peticijo, ki vam jo pošiljamo smo že poslali na več kot 300 naslovov v tujini, med drugim tujim državnim voditeljem držav članic EU, mednarodnim organizacijam in številnim tujim medijem. Podpisi pod peticijo se še zbirajo. Tukaj samo manjši del teh objav in obtožb na račun Slovenije v tujih časopisih. Na spletni strani enega od dnevnikov, kjer so vsi zaposleni podpisali to peticijo pa obstaja članek z naslovom Mlačni odzivi doma, burne reakcije v tujini. Doma ta tekst praktično ni bil objavljen. O njem ni bilo razprave. To je bilo nekaj, kar je bilo poslano v tujino v času, ko vsi pišejo o Sloveniji kot prihodnji vodilni državi EU, z namenom načrtne diskreditacije vlade, ampak v tujini je ta vlada, Vlada Republike Slovenije tudi vaša vlada.    Tretje poslansko vprašanje je postavil Miran Potrč, PS SD.    Miran Potrč: Naj mi bo ob teh ravnanjih dovoljeno poudariti, da je ob vaši grožnji z odstopom, po mojem vedenju, malokdo verjel, da iskreno ponujate odstop zato, ker zaradi kritike opozicije ne morete uspešno vladati. Kritična opozicija namreč ne more omajati uspešne vlade. Najbrž je še manj tistih, ki vam verjamejo, da iskreno opoziciji ponujate vladanje in predsedovanje Evropski uniji, ker ste prepričani, da je boljša od sedanje vlade. Razlogi za vašo grožnjo z odstopom so bili torej drugje. Ugotovili ste, da vam je podpora volivk in volivcev tako padla, da vas lahko pred problemi na naslednjih volitvah reši le neka izjemna poteza, s katero bi povzročili krizo vladanja in posebej postavili pod vprašaj tudi predsedovanje Slovenije Evropski uniji, za vse to, pa krivdo naprtili koaliciji, posebej Socialnim demokratom, ki so ta moment najbolj konkurenčna stranka vaši. Upam, da to ni uspelo, saj ste sami našli izhod iz odstopa v glasovanje o zaupnici, ki je stvar vladajoče koalicije, in jaz verjamem, tako so tudi napovedi, da bo vladajoča koalicija glasovala za zaupnico vladi. Zdaj, ko je torej jasno, da gre za glasovanje o zaupnici, ki je absolutno vprašanje odnosov znotraj koalicije, in lahko pričakujemo, da bo zaupnica izglasovana, in povrnjeno zaupanje med partnerji, vas gospod predsednik sprašujem, ali se boste sedaj posvetili, ponovno, nalogam v domovini in pripravam na predsedovanje, ali pa moramo od vas pričakovati še kakšne poteze, ki bodo brez potrebe vnašale v Sloveniji politično nestabilnost, odvračala pozornost vlade od nalog, ki so v njeni pristojnosti, in poskušale kritično prikazovati aktivnosti opozicije, ki so njeno normalno delovanje in sestavni del demokratičnih odnosov v parlamentarni demokraciji?   Janez Janša: Tukaj imam dolg seznam, ne bom ga prebral. Na njem so tisti, ki so v nedeljo, nekateri že prej, predvsem pa v ponedeljek, pozivali to vlado k odstopu. Tudi nekateri, ki sedijo v tej dvorani v opozicijskih klopeh. V torek, ko smo analizirali situacijo, sem dejal, da zadeve jemljemo resno in da so vse možnosti odprte, vključno z odstopom vlade. Nisem rekel, da bo vlada odstopila, samo nakazal sem to možnost. Naslednji dan so politiki, ki so še dan prej govorili, da mora vlada odstopiti, začeli govoriti, da bi bil odstop neodgovorno dejanje, in na enkrat smo imeli prestrašeno opozicijo, ne prestrašeno Vlado – prestrašeno opozicijo, ob tem ko smo napovedali to možnost. Potem sem javno povabil opozicijo, če misli, da so stvari res tako slabe, da sestavi novo vlado. Obljubili smo konstruktivno podporo vseh evropskih in ostalih nacionalnih projektov, ali pa, da se pridruži tej koaliciji in vlado okrepi. V eni uri je prišla zavrnitev, rekli ste: “Ne želimo sestaviti svoje vlade, ne želimo iti v to koalicijo. Vlada je slaba, zato mora vladati.” To je bil približno odgovor. Torej, ne vem, kje je bilo tukaj sprenevedanje. V takšni situaciji sem se potem odločil, da preverim zaupnico v tem državnem zboru. Ta zaupnica ni vezana na razmere v koaliciji, tudi ni vezana na razmere, ki bi jih s svojim ostrim parlamentarnim bojem povzročala opozicija v tej državi. Končno ste edina opozicija, ki je nasprotovala neposrednemu prenosu sej državnega zbora. Takšnega primera ni po svetu še bilo, da bi bila opozicija proti temu. Torej, ni to problem, ker opoziciji v tej državi, kjer 570 ošiljenih peres vsak ukrep vlade pričaka na nož, in če to ni dovolj vlado blati še v tujini, ni treba kaj dosti početi. In to se tudi dogaja. Intonacija vašega vprašanja odkrito rečeno zavračam kot sprenevedanje. Imate vso možnost, da če mislite, da je tako slabo, postavite novo vlado pri vseh državotvornih projektih jih bomo podpirali. Ne pa zatrjevati v isti sapi, da je vlada najslabša možna, po drugi strani pa zahtevati, da normalno dela naprej. V enem tednu ste trikrat spremenili govorice.    Poslansko vprašanje koalicije je postavil Jože Tanko, vodja PS SDS.   Jože Tanko: Socialni demokrati so v oceni stanja za alternativni vladni program zapisali naslednje, vladajoča koalicija s pomočjo politično kapitalskih povezav vplivati na programsko vodenje dnevnih časopisov, neposredno in s pomočjo kapitala, pa odločilno vpliva tudi na nekatera druga javna občila. Novinarji, zaskrbljeni za delo in eksistenco izvajajo samocenzuro. Medijski molk o vladi nasprotujočih in kritičnih stališčih ali sankcioniranje novinarjev je način obračunavanja vladne koalicije z drugače mislečimi. Novinarja gospod Šurc in gospod Zgaga sta to predelala v peticijo z naslovom “Zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji in med drugim sta v tem, v tej peticiji zapisala, citiram: slovenske novinarke in novinarji obtožujemo predsednika Vlade Janeza Janšo omejevanja medijske svobode. Pismo, vsebino, ki se nanaša na cenzuro in vladne pritiske zoper novinarje so že prejeli predsedniki držav, parlamentov in vlad vseh članic Evropske unije, številne nevladne organizacije in medijske ustanove po svetu. Prvega januarja 2008 bo Slovenija prevzela predsedovanje Evropski uniji. Kakšna bodo sporočila državljanov Evropske unije, če ji predseduje država, kateri so pritiski na novinarje vse bolj samoumevni in v kateri se krepi avtoritarni način vladanja na račun demokracije in medijske svobode. Predsedovanje take države utegne biti skrb vzbujajoč znak za sedanjost, še bolj pa za prihodnost Evropske unije. Konec citata. To peticijo je podpisalo 571 novinarjev različnih medijev, od Cicibana, Pila, to je nekdanjega pionirskega lista, do novinarjev, dnevnih časopisov in še nekaterih. Zato me pravzaprav zanima naslednje. Kakšne so dejanske politično kapitalske povezave v medijih iz katerih prihajajo podpisniki in v katerih se domnevno izvajajo cenzura, ter odpuščanja, šikaniranja in drugi domnevni pritiski na novinarje.    Janez Janša: Vlada Republike Slovenije nima v nobenem nacionalnem mediju večinskega deleža, niti nima takšnih deležev v regionalnih medijih. Ima manjšinsko lastništvo preko podjetij, ki so v posredni lasti države, v Primorskih novicah, mislim, da sem povedal prav, v regionalnem dnevniku, vendar je to manjšinsko lastništvo. Večinsko lastništvo v slovenskih medijih, še posebej v tistih z največjo naklado, se je večinoma oblikovalo pred začetkom mandata te Vlade. Je jasno politično obarvano in te barve niso barve te koalicije. Res je, da je v Sloveniji nekaj 100 novinark in novinarjev, ki so v tako imenovanem svobodnem statusu, ki niso redno zaposlenih, ki delajo po pogodbah, ki so velikokrat izpostavljeni tudi kapitalskim pritiskom, vendar pa v teh medijih Vlada Republike Slovenije nima deležev. Tudi nekatere od teh, ki so podpisani, so v takšnem položaju in v zadnjih dneh smo dobili in sem dobil osebno več sporočil ali pa so pristopili k meni in so rekli dvoje. Prvič, nismo vedeli, da bo ta obtožba šla v tujini. Z nami so manipulirali. In drugič. Morali smo podpisati, ker nismo v rednem delovnem razmerju. Bili so pritiski na novinarke in novinarje, vendar ne z vladne strani. Če bi šlo za to, da se hoče razčistiti dejanski problem, potem bi bila ta peticija najprej poslana institucijam v Republiki Sloveniji, ne pa najprej v tujino. Ta peticija je bila najprej poslana v tujino in to jasno piše na dopisu, s katerimi so naknadno to peticijo potem poslali tudi slovenskim institucijam. Se pravi, namen ni bil opraviti razpravo, doma razčistiti zadeve, ampak mednarodna javnost, ki ne bere slovenskih časopisov, ki ne pozna naših razmer, ne pozna tudi kapitalskih povezav, naseda dezinformacijam. Pred kratkim sem prebral, da ima vlada na največji dnevni časopis v Sloveniji na Delo. Vpliv zaradi tega, ker ne nov glavni urednik doktorand teologije. Češ, vlada je blizu cerkvi, urednik je doktoriral na teološki fakulteti, vlada preko tega izvaja vpliv. Tisti, ki je to napisal, ne bere njegovih komentarjev, ne ve da z vsemi štirimi podpiranih pod drugi opcijo, ampak kupi takšno laž. In še veliko je takšnih primerov. Torej, zadeva je škodljiva za Slovenijo zaradi tega, ker je v tujini takšne stvari, ki se ne zlagajo z govorico, ki je drugače značilna za države, ki imajo še daleč do Evropske unije in do evropskih standardov, težko pojasniti, ker ni nobenega konkretnega očitka. V kolikor bi v tej peticiji pisalo, da gre za tri konkretne primere, potem bi lahko odgovorili. Ampak piše samo, da kršimo medijsko svobodo, da vlada to dela, in da je zaradi tega predsedovanja Slovenije oziroma vodenje Evropske unije s strani Slovenijo nevarno za sedanjost in za prihodnost unije. O tem je problem. Ni problem o kritiki, ni problem v tem, da mi doma sedemo za skupno mizo in te stvari razčistimo. Problem je v tem, da se tega ni želelo, ampak da se je to poslalo ven zato, da se oblati ta država. Kadar mi pišemo ven, ali ko gremo ven smo vsi Slovenija. Vsi smo državljanke in državljani te države. In to je narobe.