Predsednik vlade odgovarjal na poslanska vprašanja
ponedeljek, 23. 10. 2006Na 21., oktobrski, redni seji je predsednik vlade Janez Janša odgovarjal na vprašanja poslancev in poslank. Tri vprašanja je postavila opozicija in enega koalicija. Na 21., oktobrski, redni seji je predsednik vlade Janez Janša odgovarjal na vprašanja poslancev in poslank. Tri vprašanja je postavila opozicija in enega koalicija. Prvo poslansko vprašanje je postavil Miran Potrč, poslanec SD.
Miran Potrč: V naslednjih dneh, 3. oktobra bo poteklo leto dni, odkar je vaša vlada sprejela okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji. Katere ukrepe, ki doslej niso bili uresničeni, pa namerava vlada predlagati v sprejem državnemu zboru v naslednjem obdobju? In katere so po vašem mnenju temeljne ovire, da se velike obljube za povečanje blaginje v Sloveniji uresničujejo diferencirano in kaj bo vlada storila, da se te ovire presežejo?
Janez Janša: Hvala lepa za vprašanje, bolj rečeno za vprašanja. Najavljeno je bilo eno, postavljeno jih je bilo devet. Zelo težko bo v tem času na vsa odgovoriti, je pa možno, ker je dejstvo, da je vse, kar ta vlada obljubljala, merljivo in bo možno tudi preverjati. Vendar pa je zelo težko zahtevati podatke o rezultatih za tista področja, ker so spremembe šele v teku. Eno takšnih področij je davčna zakonodaja, ki je eno od dveh težiščnih točk ali pa področij reform. Zakon je v drugem branju. Iz tega področja imate, tako kot je bilo predvideno, sedaj na dnevnem redu te seje in je zelo težko govoriti o učinkih zakonov, ki jih šele obravnavate. Tako da bomo te stvari ocenjevali takrat, ko bodo ti ukrepi imeli rezultate v praksi in to se bo zagotovo zgodilo še v tem mandatu in ne bo nič zamujenega.
Tisti ukrepi s tega področja, ki pa so bili izvedeni v lanskem letu, mislim na začetek zmanjševanja ali pa ukinjanje davka na izplačane plače, pa dajejo rezultate, ker se je na podlagi tega povečala zaposlenost v gospodarstvu, beležimo tudi večjo gospodarsko rast ne samo zaradi tega ukrepa tudi zaradi drugih, ampak tudi zaradi tega ukrepa, pa zaradi zmanjšanja birokratskih ovir poenostavitve postopkov zaradi izboljšanja poslovnega okolja. Po 4 % gospodarski rasti v lanskem letu smo imeli v prvi polovici letošnjega leta 5 % gospodarsko rast, eno najvišjih v zadnjih desetih letih, hkrati smo dosegli konvergenčne kriterije za vstop Slovenije v evro območje in hkrati smo dosegli najnižje številke pri brezposelnosti v zgodovini slovenske države. Tako, da bi zelo težko govorili, da ni rezultatov. Ali so diferencirani ali niso? So diferencirani tam, kjer ukrepe šele sprejemamo, rezultatov še ne more biti, in tam, kjer so že bili sprejeti, pa rezultati že so in to pozitivni. Eno leto po tem, ko so bili sprejeti ukrepi, torej lahko govorimo o tem, da ukrepi, ki so bili tudi uzakonjeni in ki jih danes lahko izvajamo v praksi, dajejo pozitivni učinek in da so v tem času za težje zalogaje bili pripravljeni normativni okviri, ki so v glavnem šli čez vladno proceduro, deloma so v državnem zboru, deloma so bili, tam kjer gre za zaključek postopka, že na sami vladi pred kratkim sprejeti in implementirani do te mere, da bodo lahko začeli dajati konkretne rezultate. S tem zadnjim mislim predvsem na resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih, ki smo jo usklajevali tudi znotraj Partnerstva za razvoj, ki je v prvi fazi dobila tudi zelo pozitivno oceno od predsednika vaše stranke in ki smo jo tudi zaradi predloga s strani vaše stranke, ki je v partnerstvu, dokončno sprejeli na ravni vlade, nismo poslali naprej v obravnavo v državni zbor, ker je bila ocena tudi z vaše strani, da tukaj kakšne dodane vrednosti ne bi bilo, bi pa izgubili veliko časa. Ti ukrepi, ki so zelo konkretni, bodo pospešili tudi črpanje evropskih sredstev. Slovenija je med novimi državami članicami med najuspešnejšimi, med pravimi tremi že eno leto, ko gre za učinkovito porabo. Navajanje številk o neto plačilnem položaju Slovenije sredi leta, ko projekti niso zaključeni, lahko zavaja v eno ali drugo smer, tako je bilo tudi v lanskem letu, na koncu lanskega leta smo potem končali kot prvi oziroma kot drugi najbolj uspešni. Jaz sem skoraj prepričan, da bo tako tudi ob zaključku letošnjega leta, ko bo narejena bilanca, ker smo potem, ko smo podedovali zelo neučinkovit, razdrobljen, dualen sistem črpanja evropskih sredstev to popravili in to daje rezultate.
Drugo poslansko vprašanje je postavil Sašo Peče, poslanec SNS. Sašo Peče: Kdaj in za koliko namerava vlada v sklopu reform dvigniti DDV, ki bo vplival na več področij v naši državi?
Janez Janša: Naj samo še stotič na kratko ponovim, da ta vlada ne načrtuje dviga davka na dodano vrednost. Ni predlagala nobenega takšnega akta, te razbremenitve bomo dosegli predvsem z varčevanjem, z zmanjšanjem javne uporabe, dodatna sredstva z več ustvarjenega, se pravi z višjo gospodarsko rastjo, varčevali bomo povsod tam, kjer je mogoče, ne nazadnje tudi pri plačah funkcionarjev. Upam, da bo ustavno sodišče kmalu odblokiralo zakon, ki to omogoča. Tretje poslansko vprašanje je postavil mag. Milan M. Cvikl, poslanec LDS. Mag. Milan M. Cvikl: Kako ste zadovoljni s svojim delom in z delom ministrov?
Janez Janša: Bilo bi nenavadno, če bi vladna koalicija in opozicija imela enako mnenje o tem, kako ministri delajo. Običajno opozicija vedno smatra, da je bila boljša, zato se tudi poteguje po tem na volitvah za drugačen rezultat, kot ga je dosegla na tistih, na katerih je postala opozicija. To bolečino razumem in nimam nobenih problemov v zvezi s tem.
Drugo pa je kar se tiče konkretnih podatkov. Dejstvo je, da je ta vlada podedovala davčno zakonodajo, ki dejansko obremenjuje ne samo podjetja in gospodarstvo ampak tudi posameznike, še posebej tiste bolj produktivne in da to stanje zdaj popravlja. Na tej seji imate to zakonodajo v drugem branju, če bo sprejeta, bo dala učinke na podlagi katerih bodo tako državljanke in državljani v tej državi kot tudi gospodarski subjekti plačevali bistveno nižje davke, kot pa so jih plačevali v času vladavine Liberalne demokracije. V celoti bo ukinjen davek na izplačane plače, ki ga je uvedla Liberalna demokracije. Po seštevku se plača na leto tega davka preko 100 milijard tolarjev, že to samo po sebi predstavlja zelo veliko razbremenitev. Ne bi našteval dalje, kajti nimamo nikakršnih težav s temi ukrepi in s svojimi besedami, ker so vse preverljive. Mi smo prepričani, da bodo ukrepi dali takšne učinke in to se bo dalo preveriti in ve se, kdo je na koncu sodnik kar se tiče zakonitosti. V tej državi obstajajo institucije, ki ugotovijo pravnomočno in tudi dokončno, ali je nekdo kršil zakon ali ne. Govoriti kar tako na pamet, da ministri kršijo zakon, je sicer normalno za določen del opozicije, ne pomeni pa, da je to res. Ko gre za politično odgovornost obstajajo instituti, ki jih uporabljate. Gre za interpelacijo, če opozicija misli, da je minister kršil zakon ali ustavo, lahko vložijo interpelacijo. Dve ste vložili, še kakšnih 8 pa napovedali. Vlada bo z veseljem na to odgovorila in dokazala, da očitki ne držijo.
Poslansko vprašanje koalicije je postavil Jože Tanko, vodja PS SDS. Jože Tanko: Pred nekaj dnevi je Slovenija prejela odgovor evropske komisije, ki se je nanašal na prijavo, s katero je novinar Financ Boštjan Usenik prijavil Slovenijo, zaradi domnevnega suma o nedovoljeni pomoči Istrabenzu in Pivovarni Laško v primeru prodaje deležev KAD in SOD v družbi Mercator. Z njim je Evropska komisija zavrnila namige o domnevnem oškodovanju državnega premoženja, ki naj bi nastalo zaradi netransparentne prodaje deležev KAD in SOD Mercatorju. Domnevno oškodovanje naj bi se, po za lase privlečenih trditvah nekdanjih ministrov Ropa, Lahovnika, Cvikla, gibalo med 20 in 30 milijardami slovenskih tolarjev. Razprava o oškodovanju se je od septembra lani tako razplamtela in zlorabljala, da se je 39 poslancev odločilo presekati to neproduktivno in za Slovenijo škodljivo medijsko obračunavanje in je 18. oktobra lani vložilo zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije. Evropska komisija je na podlagi preiskave primerov ugotovila, da kupcema ni bila podeljena državna pomoč, ker sta bila prodana deleža Mercatorja ovrednotena s strani ustrezne ustanove, na podlagi uveljavljene metodologije in na podlagi takratne cene na trgu. Evropska komisija je tudi ugotovila, da za prevzemno premijo ni bilo potrebnega pogoja, ker kupca po nakupu družbe nista obvladovala. Odločitev Evropske komisije ni presenečenje in je potrdila tisto, kar smo ves čas zagovarjali, da je bila prodaja deležev KAD in SOD v Mercatorju izvedena v skladu z domačo zakonodajo in evropskimi normami. Kar nenadoma so se potuhnili tudi kritiki. Še enkrat več se je pokazalo, da kritike nekaterih najvidnejših opozicijskih poslancev, predvsem iz vrst Liberalne demokracije, nimajo pravne in strokovne podlage in da so svoje delovanje podredili zgolj neosnovanim, klevetaškim nastopom in zastraševanju javnosti ter umetnemu ustavljanju afer, s katerimi so begali državljane in si zagotavljali predvsem enormno količino medijskega prostora.
Zanima me, kako vlada sprejema poročilo Evropske komisije in zanima me tudi, ali ste morda prejeli kakšno opravičilo, zaradi povzročene škode in diskreditacijo države, vlade in tudi vas osebno. Janez Janša: Vlada se s tem primerom ni neposredno ukvarjala, vse dokler pač ni bila prisiljena odgovarjati na poslanska vprašanja omenjenih poslancev in dokler se ni začel postopek pred Evropsko komisijo. Potem je bil to primer, ki je odmeval in ki je vključeval tudi vlado. Tako, da seveda lahko rečem, da smo z odločitvijo Evropske komisije zadovoljni. Tukaj pred seboj imam magnetogram poslancev gospoda Ropa, gospoda Cvikla in gospoda Lahovnika, ki so trdili, da je vlada, čeprav še enkrat ponavljam, se s tem primerom ni ukvarjala, oškodovala davkoplačevalce za 30, nekdo od njih je rekel celo 60 milijard tolarjev in da se bo to zagotovo dokazalo v postopku pred Evropsko komisijo. To so bile trditve izrečene tudi v času poslanskih vprašanj. Dejstvo je, da se to ni izkazalo, da se je izkazalo ravno nasprotno in dejstvo je, da se ne spoštuje osnovno določilo politične kulture, da se v takšnih primerih ljudje opravičijo za obtožbe, ki so bile neupravičene. Tega, ker ste to vprašali, še nismo dočakali.
Miran Potrč: V naslednjih dneh, 3. oktobra bo poteklo leto dni, odkar je vaša vlada sprejela okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji. Katere ukrepe, ki doslej niso bili uresničeni, pa namerava vlada predlagati v sprejem državnemu zboru v naslednjem obdobju? In katere so po vašem mnenju temeljne ovire, da se velike obljube za povečanje blaginje v Sloveniji uresničujejo diferencirano in kaj bo vlada storila, da se te ovire presežejo?
Janez Janša: Hvala lepa za vprašanje, bolj rečeno za vprašanja. Najavljeno je bilo eno, postavljeno jih je bilo devet. Zelo težko bo v tem času na vsa odgovoriti, je pa možno, ker je dejstvo, da je vse, kar ta vlada obljubljala, merljivo in bo možno tudi preverjati. Vendar pa je zelo težko zahtevati podatke o rezultatih za tista področja, ker so spremembe šele v teku. Eno takšnih področij je davčna zakonodaja, ki je eno od dveh težiščnih točk ali pa področij reform. Zakon je v drugem branju. Iz tega področja imate, tako kot je bilo predvideno, sedaj na dnevnem redu te seje in je zelo težko govoriti o učinkih zakonov, ki jih šele obravnavate. Tako da bomo te stvari ocenjevali takrat, ko bodo ti ukrepi imeli rezultate v praksi in to se bo zagotovo zgodilo še v tem mandatu in ne bo nič zamujenega.
Tisti ukrepi s tega področja, ki pa so bili izvedeni v lanskem letu, mislim na začetek zmanjševanja ali pa ukinjanje davka na izplačane plače, pa dajejo rezultate, ker se je na podlagi tega povečala zaposlenost v gospodarstvu, beležimo tudi večjo gospodarsko rast ne samo zaradi tega ukrepa tudi zaradi drugih, ampak tudi zaradi tega ukrepa, pa zaradi zmanjšanja birokratskih ovir poenostavitve postopkov zaradi izboljšanja poslovnega okolja. Po 4 % gospodarski rasti v lanskem letu smo imeli v prvi polovici letošnjega leta 5 % gospodarsko rast, eno najvišjih v zadnjih desetih letih, hkrati smo dosegli konvergenčne kriterije za vstop Slovenije v evro območje in hkrati smo dosegli najnižje številke pri brezposelnosti v zgodovini slovenske države. Tako, da bi zelo težko govorili, da ni rezultatov. Ali so diferencirani ali niso? So diferencirani tam, kjer ukrepe šele sprejemamo, rezultatov še ne more biti, in tam, kjer so že bili sprejeti, pa rezultati že so in to pozitivni. Eno leto po tem, ko so bili sprejeti ukrepi, torej lahko govorimo o tem, da ukrepi, ki so bili tudi uzakonjeni in ki jih danes lahko izvajamo v praksi, dajejo pozitivni učinek in da so v tem času za težje zalogaje bili pripravljeni normativni okviri, ki so v glavnem šli čez vladno proceduro, deloma so v državnem zboru, deloma so bili, tam kjer gre za zaključek postopka, že na sami vladi pred kratkim sprejeti in implementirani do te mere, da bodo lahko začeli dajati konkretne rezultate. S tem zadnjim mislim predvsem na resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih, ki smo jo usklajevali tudi znotraj Partnerstva za razvoj, ki je v prvi fazi dobila tudi zelo pozitivno oceno od predsednika vaše stranke in ki smo jo tudi zaradi predloga s strani vaše stranke, ki je v partnerstvu, dokončno sprejeli na ravni vlade, nismo poslali naprej v obravnavo v državni zbor, ker je bila ocena tudi z vaše strani, da tukaj kakšne dodane vrednosti ne bi bilo, bi pa izgubili veliko časa. Ti ukrepi, ki so zelo konkretni, bodo pospešili tudi črpanje evropskih sredstev. Slovenija je med novimi državami članicami med najuspešnejšimi, med pravimi tremi že eno leto, ko gre za učinkovito porabo. Navajanje številk o neto plačilnem položaju Slovenije sredi leta, ko projekti niso zaključeni, lahko zavaja v eno ali drugo smer, tako je bilo tudi v lanskem letu, na koncu lanskega leta smo potem končali kot prvi oziroma kot drugi najbolj uspešni. Jaz sem skoraj prepričan, da bo tako tudi ob zaključku letošnjega leta, ko bo narejena bilanca, ker smo potem, ko smo podedovali zelo neučinkovit, razdrobljen, dualen sistem črpanja evropskih sredstev to popravili in to daje rezultate.
Drugo poslansko vprašanje je postavil Sašo Peče, poslanec SNS. Sašo Peče: Kdaj in za koliko namerava vlada v sklopu reform dvigniti DDV, ki bo vplival na več področij v naši državi?
Janez Janša: Naj samo še stotič na kratko ponovim, da ta vlada ne načrtuje dviga davka na dodano vrednost. Ni predlagala nobenega takšnega akta, te razbremenitve bomo dosegli predvsem z varčevanjem, z zmanjšanjem javne uporabe, dodatna sredstva z več ustvarjenega, se pravi z višjo gospodarsko rastjo, varčevali bomo povsod tam, kjer je mogoče, ne nazadnje tudi pri plačah funkcionarjev. Upam, da bo ustavno sodišče kmalu odblokiralo zakon, ki to omogoča. Tretje poslansko vprašanje je postavil mag. Milan M. Cvikl, poslanec LDS. Mag. Milan M. Cvikl: Kako ste zadovoljni s svojim delom in z delom ministrov?
Janez Janša: Bilo bi nenavadno, če bi vladna koalicija in opozicija imela enako mnenje o tem, kako ministri delajo. Običajno opozicija vedno smatra, da je bila boljša, zato se tudi poteguje po tem na volitvah za drugačen rezultat, kot ga je dosegla na tistih, na katerih je postala opozicija. To bolečino razumem in nimam nobenih problemov v zvezi s tem.
Drugo pa je kar se tiče konkretnih podatkov. Dejstvo je, da je ta vlada podedovala davčno zakonodajo, ki dejansko obremenjuje ne samo podjetja in gospodarstvo ampak tudi posameznike, še posebej tiste bolj produktivne in da to stanje zdaj popravlja. Na tej seji imate to zakonodajo v drugem branju, če bo sprejeta, bo dala učinke na podlagi katerih bodo tako državljanke in državljani v tej državi kot tudi gospodarski subjekti plačevali bistveno nižje davke, kot pa so jih plačevali v času vladavine Liberalne demokracije. V celoti bo ukinjen davek na izplačane plače, ki ga je uvedla Liberalna demokracije. Po seštevku se plača na leto tega davka preko 100 milijard tolarjev, že to samo po sebi predstavlja zelo veliko razbremenitev. Ne bi našteval dalje, kajti nimamo nikakršnih težav s temi ukrepi in s svojimi besedami, ker so vse preverljive. Mi smo prepričani, da bodo ukrepi dali takšne učinke in to se bo dalo preveriti in ve se, kdo je na koncu sodnik kar se tiče zakonitosti. V tej državi obstajajo institucije, ki ugotovijo pravnomočno in tudi dokončno, ali je nekdo kršil zakon ali ne. Govoriti kar tako na pamet, da ministri kršijo zakon, je sicer normalno za določen del opozicije, ne pomeni pa, da je to res. Ko gre za politično odgovornost obstajajo instituti, ki jih uporabljate. Gre za interpelacijo, če opozicija misli, da je minister kršil zakon ali ustavo, lahko vložijo interpelacijo. Dve ste vložili, še kakšnih 8 pa napovedali. Vlada bo z veseljem na to odgovorila in dokazala, da očitki ne držijo.
Poslansko vprašanje koalicije je postavil Jože Tanko, vodja PS SDS. Jože Tanko: Pred nekaj dnevi je Slovenija prejela odgovor evropske komisije, ki se je nanašal na prijavo, s katero je novinar Financ Boštjan Usenik prijavil Slovenijo, zaradi domnevnega suma o nedovoljeni pomoči Istrabenzu in Pivovarni Laško v primeru prodaje deležev KAD in SOD v družbi Mercator. Z njim je Evropska komisija zavrnila namige o domnevnem oškodovanju državnega premoženja, ki naj bi nastalo zaradi netransparentne prodaje deležev KAD in SOD Mercatorju. Domnevno oškodovanje naj bi se, po za lase privlečenih trditvah nekdanjih ministrov Ropa, Lahovnika, Cvikla, gibalo med 20 in 30 milijardami slovenskih tolarjev. Razprava o oškodovanju se je od septembra lani tako razplamtela in zlorabljala, da se je 39 poslancev odločilo presekati to neproduktivno in za Slovenijo škodljivo medijsko obračunavanje in je 18. oktobra lani vložilo zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije. Evropska komisija je na podlagi preiskave primerov ugotovila, da kupcema ni bila podeljena državna pomoč, ker sta bila prodana deleža Mercatorja ovrednotena s strani ustrezne ustanove, na podlagi uveljavljene metodologije in na podlagi takratne cene na trgu. Evropska komisija je tudi ugotovila, da za prevzemno premijo ni bilo potrebnega pogoja, ker kupca po nakupu družbe nista obvladovala. Odločitev Evropske komisije ni presenečenje in je potrdila tisto, kar smo ves čas zagovarjali, da je bila prodaja deležev KAD in SOD v Mercatorju izvedena v skladu z domačo zakonodajo in evropskimi normami. Kar nenadoma so se potuhnili tudi kritiki. Še enkrat več se je pokazalo, da kritike nekaterih najvidnejših opozicijskih poslancev, predvsem iz vrst Liberalne demokracije, nimajo pravne in strokovne podlage in da so svoje delovanje podredili zgolj neosnovanim, klevetaškim nastopom in zastraševanju javnosti ter umetnemu ustavljanju afer, s katerimi so begali državljane in si zagotavljali predvsem enormno količino medijskega prostora.
Zanima me, kako vlada sprejema poročilo Evropske komisije in zanima me tudi, ali ste morda prejeli kakšno opravičilo, zaradi povzročene škode in diskreditacijo države, vlade in tudi vas osebno. Janez Janša: Vlada se s tem primerom ni neposredno ukvarjala, vse dokler pač ni bila prisiljena odgovarjati na poslanska vprašanja omenjenih poslancev in dokler se ni začel postopek pred Evropsko komisijo. Potem je bil to primer, ki je odmeval in ki je vključeval tudi vlado. Tako, da seveda lahko rečem, da smo z odločitvijo Evropske komisije zadovoljni. Tukaj pred seboj imam magnetogram poslancev gospoda Ropa, gospoda Cvikla in gospoda Lahovnika, ki so trdili, da je vlada, čeprav še enkrat ponavljam, se s tem primerom ni ukvarjala, oškodovala davkoplačevalce za 30, nekdo od njih je rekel celo 60 milijard tolarjev in da se bo to zagotovo dokazalo v postopku pred Evropsko komisijo. To so bile trditve izrečene tudi v času poslanskih vprašanj. Dejstvo je, da se to ni izkazalo, da se je izkazalo ravno nasprotno in dejstvo je, da se ne spoštuje osnovno določilo politične kulture, da se v takšnih primerih ljudje opravičijo za obtožbe, ki so bile neupravičene. Tega, ker ste to vprašali, še nismo dočakali.