Predsednik vlade o aktualnih političnih zadevah

 NOVINARSKA KONFERENCAPREDSEDNIKAVLADE REPUBLIKE SLOVENIJE JANEZA JANŠE PREMIER JANEZJANŠA:Lep pozdrav vsem skupaj. Slovenija je v zadnjih šestih mesecih zabeležilanekoliko višjo inflacijo od pričakovane in napovedane. To je vodilo tudi Uradvlade za makroekonomske analize in razvoj, da je zvišal letno napoved oziromanapoved letne inflacije iz 2,6 na 3,2 odstotka. Avgusta je sicer prišlo doumirjene inflacije, medletna rast se je tako iz 3,8 odstotka, kar smozabeležili julija, avgusta znižala na 3,5 odstotka. Podrobnejša analiza cenživljenjskih potrebščin kaže, da do poviševanj prihaja samo v nekaterihskupinah oziroma predvsem pri hrani in pri rekreaciji oziroma kulturnihstoritvah, kjer izstopajo predvsem počitniški paketi, to pa sta dve skupini oddvanajstih, ki sestavljata to številko oziroma, ki tvorita merilo za inflacijo.Ta analiza kaže, da razlogi za ta poviševanja niso sistemske narave, saj bi vnasprotnem primeru prihajalo do poviševanj cen v večini skupin oziromarazredov. Ko gre za podražitve, že izvedene in predvsem napovedane podražitvehrane je treba ugotoviti, da teh napovedi, pa tudi nekaterih že izvedenih podražitevprehrambenih izdelkov, ni možno upravičiti z razmerami na trgu, niti znapovedmi o povečanju cen surovin. Pri večini prehrambenih izdelkov namrečsurovine ne predstavljajo bistvenega deleža stroškov. Cena pšenice oziromadelež cene pšenice v ceni kruha v Sloveniji je recimo osem odstoten. In zeloneprepričljivo se slišijo tiste napovedi trgovcev, ki pravijo, da bodo za enakodstotek, kot se bo povečala cena pšenice, podražili ceno kruha. To nima nobenezveze s tržnimi razmerami. Včeraj je tudi evropska komisarka za kmetijstvo Mariann Fischer Boel reagirala na ta dogajanja oziroma na podražitve,napovedane podražitve hrane v celotni Evropski uniji. Slovenija je pač del tegatrga in to kar se dogaja pri nas ni bistveno drugače od dogajanj oziromabistveno ne odstopa od dogajanj v drugih državah članicah Evropske unije.Evropska komisarka za kmetijstvo in prehrano je dejala, da je v letošnjem letuv veliki meri možnost za skok cen hrane pripisati slabim letinam. Ne samo vEvropi, kjer je prišlo do slabih letin, predvsem zaradi vremena, ampak nasploh. In kot drugi dejavnik je omenila bistveno povečanje povpraševanja poživilskih artiklih v Aziji, kjer narašča kupna moč in s tem se to povpraševanjepovečuje. Je pa tudi ona opozorila na špekulacije in različne kalkulacijetrgovcev, še posebej tam, kjer trgi niso popolnoma podvrženi konkurencam inopozorila na to, da mnogih napovedanih podražitev v nobenem primeru ni možnoupravičiti s temi napovedmi po dražjih surovinah. Innapovedala je nek ukrep, ki bi po našem mnenju moral priti že prej na dnevnired evropskih institucij. Napovedala je bistveno zmanjšanje subvencij oziromanadomestil za opuščanje kmetijskih pridelovalnih površin. To je res ukrep, kiže doslej, glede na to, da velik del sveta strada, ni imel kakšne dejanskologične podlage. Bil je pač odraz nekih specifičnih razmer na evropskemkmetijskem trgu ali pa v evropski kmetijski politiki. Zdaj pa, ko se cene hranepovišujejo pa sploh ni smiselno plačevati subvencij za opuščanje pridelovalnihpovršin, kar se v tem trenutku še vedno dogaja. Skratka,to je napoved nekega dolgoročnega pozitivnega sistemskega ukrepa. Zdaj, če našeinflacijske trende primerjamo z Evropsko unijo, predvsem pa z Evropskomonetarno unijo, je seveda na prvi pogled možno opaziti dvoje. Prvič, da jeslovenska inflacija res najvišja znotraj Evropske unije, vendar je trebavedeti, da je bila takšna tudi ob vstopu Slovenije v evro območje. Mi smomaatrichtski kriterij dosegli, ne bom rekel stežka, ampak komaj. Druge države,ki so kandidirale za vstop v evro hkrati z nami, so bodisi od tega namenaodstopile bodisi se niso kvalificirale v finalu. V trenutku, ko je Slovenijavstopila v evro območje je imela približno enako visoko inflacijo samo šeGrčija tako, da se kar se tega vrstnega reda tiče stvar ni bistveno spremenila. Tisto,kar se pa je spremenilo v tem času, je pa primerjava gospodarske rasti. V temtrenutku ima Slovenija nekoliko višjo inflacijo od drugih držav članic evroobmočja, ima pa bistveno večjo gospodarsko rast. In smo nekje v situaciji, kije primerljiva z Irsko, kjer so dolgo časa, še posebej po tem času takoimenovanega irskega razvojnega čudeža, beležili sicer nadpovprečno inflacijo,hkrati pa seveda tudi daleč nadpovprečno gospodarsko rast. In to je Irskopripeljalo v bistveno višji razvojni krog tudi znotraj Eunije, pravzapravskoraj na vrh. Ampak ključno, kar je treba ob teh primerjavah poudariti, je to,da je Slovenija od prvega januarja letos pač v nekem višjem ali pa najvišjemtekmovalnem razredu. Tekmujemo v večji, bistveno zahtevnejši kategoriji. Nismoveč najboljši med recimo temu slabšimi, ampak smo se uvrstili v najvišjokategorijo konkurence, temu ustrezno so se pač spremenili tudi pogoji. Nobenrealist ni mogel pričakovati, da bomo že takoj najboljši. V to bo treba vložitiše velike dodatne napore, na to smo pripravljeni, zato smo sprejeli strateškerazvojne dokumente in Slovenija bo seveda ta izziv sprejela in nanj ustreznoodgovorila. Vendar,če zdaj naredim povzetek glede same inflacije. Zadnji podatki oziromaavgustovsko umirjanje inflacije kaže, da bo možno ob koncu leta po vsejverjetnosti biti zelo blizu popravljene UMAR-jeve napovedi, da tukaj sicerlahko pride do nepredvidenih nihanj ali pa skokov pri ceni energije, ki imabistven delež v slovenski inflaciji. Mislim predvsem na nafto, ampak za enkratje to nemogoče bodisi trdno napovedati bodisi izpustiti iz napovedi in s tem neželim špekulirati. Želim reči, da vlada teh inflacijskih gibanj v letošnjemletu ne podcenjuje, jih pa tudi ne precenjuje. Bilo bi napačno, če bi na 3,5odstotno inflacijo reagirali z ukrepi, ki so ustrezni za ali pa, ki so primerniza 10 odstotno inflacijo, kakršno smo v Sloveniji beležili dolgo časa v časutako imenovane zgodbe o uspehu. Kot že rečeno bo vlada reagirala v skladu stežo problema, takšnega kot je, ne pa v skladu s težo, kakršno se včasih slikain pri tem bomo predvsem vztrajali na striktnem izvajanju politike reguliranihcen. Vzadnjem času se pojavljajo napovedi in zahteve po povečanju cen v sektorjih, kjerni proste konkurence, gre za predvsem za cene komunalnih storitev. V temsektorju je prišlo tudi do nekaterih zlorab na lokalni ravni, ko so regulativnopolitiko, ki je zdaj v rokah ministrstva za gospodarstvo, zaobšli tako, da so vnekaterih občinskih ali pa v mestnih svetih enostavno sprejeli nove odloke odoločanju cen komunalnih storitev, s katerimi so uvedli novo metodologijodoločanja cen, katerih posledica je bila, da so se cene bistveno podražile into brez soglasja. Vlada bo na takšne pojave reagirala z ukrepi, ki jih ima navoljo, hkrati pa bo spremenila uredbo, ki doslej pristojnost dajanja soglasij kdvigu cen na področju reguliranih cen, daje ministru za gospodarstvo in bo topristojnost vezala na odločitev vlade. Vlada bo v primeru ponovnega naraščanjacen nafte uporabila možnost, ki si jo je ustvarila z ukrepi v preteklosti insicer bo uporabila možnost zniževanja trošarin do meje, ki jo dopuščajosmernice Evropske unije. Vlada bo in to v veliki meri delam tudi zdaj javnopozvala Urad za varstvo konkurence, da preveri informacijo o dogovarjanjih mednajvečjimi igralci oziroma trgovci na trgovinskem trgu. Mislim na informacije,da prihaja do dogovorov, ki oblikujejo cene, ki nimajo osnove v tržnih razmerahin ki izkoriščajo napovedi o povišanju cen surovin in to pretakajo v nove ceneizdelkov še prej, preden sploh pride do realizacije takšnih napovedi. Vladabo še naprej in še bolj podpirala civilno družbene organizacije za zaščitopotrošnikov, ki so odigrale strateško pomembno vlogo tudi v času slovenskegaprevzemanja evra. Tudi tukaj lahko opravijo v smislu civilno družbenega nadzoraveliko vlogo in mislim, da je ta potrebna. Vlada bo okrepila proticikličnofiskalno politiko. Delamo vse na tem, da že v letošnjem letu proračunsko letozaključimo z nižjim primanjkljajem, kot je bil predviden v proračunskihdokumentih za leto 2007. Izvajamo tudi dodatne napore, iščemo dodatne rezerveza zmanjšanje predvidenega proračunskega primanjkljaja v proračunih za leti2008 in 2009, ki se pripravljata oziroma za spremembo proračuna za 2008 inproračun za leto 2009. Kljub nekaterim okoliščinam, ki tem niso naklonjene,naslednje leto je, ne samo volilno leto, ampak je tudi leto, ko je Slovenijastroškovno dodatno obremenjena s stroški predsedovanja Evropski uniji, bomoiskali te rezerve in zagotovo zmanjšali predvideni proračunski primanjkljaj.Zdaj o tem lahko govorimo bistveno bolj odločno glede na to, da že imamo prvepodatke o tem, kako se je obnesla davčna reforma. O tem bo nekoliko večspregovoril v prihodnjih dneh tudi minister za finance, ki bo predstavil tudinekatere bolj konkretne podatke. Vendar pa je zdaj že popolnoma jasno, da se nebodo uresničile nobene črnoglede napovedi, ki so se sejale zelo na široko otem, kako bo ta davčna reforma zahtevala zvišanje davka na dodano vrednost.Nobenega takšnega zvišanja ne bo in kot že rečeno delamo na tem, da tudipredvideni proračunski primanjkljaj, ki je daleč kot pod maastrichtskimi kriterijiše dodatno znižamo in proračun, tako za letošnje leto, kot tudi za prihodnjaleta čimbolj približamo izravnavi. Če je kakšno vprašanje najprej na to temo? MARJA NOVAK (REUTERS): Zanima me, v kolikšnem času se Slovenijalahko približa povprečni inflaciji evro območja, ki je sedaj skoraj dvakratmanjša kot v Sloveniji? In ali mogoče lahko napoveste gospodarsko rast za prvopolletje, številke bodo sicer znane prihodnji teden, ampak vseeno, če mordapričakujete, da bo podobna kot je bila prej? In še, ali se vam zdi, da jevseeno uvedba evra morda malo bolj vplivala na inflacijo, kot smo pričakovalioziroma kot kažejo uradne številke? PREMIER JANEZ JANŠA: Torej glede zadnjega vprašanja težkopostrežem z odgovorom, ki bi bil drugačen od tega kar je bilo izmerjeno. Uvedbaevra je po uradnih izmerjenih podatkih uradnih institucij, naših in evropskih,prispevala dve desetinki odstotne točke, kar je zanemarljivo. Morda bo tapodatek nekoliko višji oziroma nižji konec leta, vendar očitno to ni bistvenirazlog, so drugi in o teh sem govoril prej. Kar se tiče osnovnih makroekonomskihciljev, tukaj sama inflacija ni nek osnovni cilj. Izhajajoč iz Strategijerazvoja Slovenije je cilj Slovenije, da ujame po povprečni razvitosti Evropskounijo oziroma povprečje Evropske unije. Napisana je tudi pot do tega cilja, toje seveda hitrejši razvoj. Zaželena je za tri odstotne točke hitrejšagospodarska rast kot je povprečna rast v sami uniji in letošnje leto je biloprvo v zgodovini te države, ko smo ta cilj dosegli. Podatki o gospodarski rastiza prve mesece letošnjega leta, to so edini uradni podatki, ki jih zaenkratimamo, kažejo, da bomo ta cilj dosegli, morda tudi presegli tudi v letošnjemletu. Tako da glede na ta gibanja pričakujem, da bo gospodarska rast dosegalaali celo presegala pet odstotkov, kar je tisto, kar ohranja Slovenijo na tejpoti. Seveda bi visoka inflacija lahko dodatno otežila te napore in zmanjšalata dober rezultat, ko gre za gospodarsko rast, vendar zaenkrat je razlika medgospodarsko rastjo in inflacijo bistveno ugodnejša kot je bila kadarkolidoslej. Tako, da tukaj ni kakšne potrebe po veliki zaskrbljenosti. Izhajajoč izprimerljivih okolij, ali pa iz primerljivih obdobij razvoja primerljivih držav,prej sem omenil Irsko, je možno napovedati, da v primeru tega pozitivnegascenarija, ki se v tem trenutku odvija, ni možno pričakovati, da bomo imelizelo visoko gospodarsko rast in ničelno inflacijo. To se običajno ne dogaja.Mislim pa, da te nevarne meje razmerja, ne bomo presegli. Vsaj za enkratmislim, da smo na varni strani in da tudi trendi kažejo, da bomo na tej varnistrani ostali. JANEZ ZALAZNIK (ŽURNAL 24): Sindikati so napovedali, da bodo zahtevaliuskladitev plač z inflacijo še letos. Zanima me kakšno je stališče vlade dotega in ali se vlada zavzema za to, da bi se minimalna plača v Slovenijiuskladila z inflacijo in s tem, da se inflacija uskladi tudi s socialnimitransferji? PREMIER JANEZ JANŠA: Torej plače v Sloveniji realno ne padajo,plače v Sloveniji realno rastejo. Na podlagi nekih delnih podatkov predzaključkom leta in preden dobimo neke splošne podatke, bi bilo zelo nesmiselnomenjati neke ključne politike, ključne ekonomske politike; plačna politika jezagotovo ena od teh. S sindikalnega vidika gledano so takšna opozorilarazumljiva, v določeni meri jih podpiramo, še posebej tista, ki opozarjajo naneupravičene zahteve za dvig cen ali na takšne pojave. Kljub temu pa bi nekohitro reagiranje v smislu prilagajanja ali pa spremembe dosedanje politikeplač, ki je bila recimo temu zelo pomemben dejavnik pri gospodarski rasti priprevzemu evra, nasploh v tej fazi razvojnega cikla v Sloveniji povzročila škodov tem trenutku. Tako, da o tem ne razmišljamo. Glede na vse, kar sem prejnavedel, je takšno stališče tudi popolnoma argumentirano. To pa ne pomeni, dase v tistih panogah, kjer so ta razmerja, recimo temu dejansko nepravična, nimožno dogovoriti v panožnih kolektivnih pogodbah. Spremembe v tem trenutkupotekajo, določena takšna pogajanja, verjetno bo do določenih korektur prišlo. ALEKSANDRA SAKSIDA (TV SLOVENIJA): Omenili ste zmanjševanje stroškov invarčevanje. Mogoče kakšna konkretna številka? Kje vidite rezerve v lučiprihodnjih proračunov? PREMIER JANEZ JANŠA: Kar nekaj mojih kolegov v vladi bi mizamerilo, če bi bil sedaj preveč konkreten. Pogajanja potekajo, ministrstvo zafinance pripravlja te dokumente. Iskanje rezerv je vedno naporno ravnanje, šeposebno v okoliščinah, v kakršnih v tem trenutku trenutno smo in pogojihkoalicijske vlade. Ampak kot že rečeno, smo na dobri poti in naredili bomo vse,da bo primanjkljaj čim manjši. In to že v letošnjem letu. ALEKSANDRA SAKSIDA (TV SLOVENIJA): Kakšna konkretna številka? PREMIER JANEZ JANŠA: Konkretne številke bomo predstavili, kobomo predstavili zaključni račun oziroma bilanco letošnjega leta. Številke zaletošnje leto so sprejete, verjamem in tudi trendi so takšni, da lahkoutemeljeno napovedujem, da bodo končne številke ugodnejše od tega, kar je bilosprejeto. Za naslednje leto pa bodo številke predstavljeno do konca tegameseca, ko bo vlada poslala v državni zbor proračunske dokumente. Verjetno bota razprava na tej ravni, zaradi iskanja teh rezerv, trajala nekoliko dlječasa, vendar verjamem, da bomo zadostili zakonskemu roku in da bo proračun dokonca tega meseca v parlamentu. VERA LADŽIČ (KANAL A): Pa vendarle gospod Janša, pred seboj imamseznam. 99 proizvajalcev iz tega seznama in dobaviteljev bo jutri in vnaslednjih dneh občutno zvišalo cene. Danes ob polnoči se bodo podražili šekruh, pecivo in jajca, do konca tedna pa še moka in testenine. Zanima me vaškomentar. PREMIER JANEZ JANŠA: O dvigih cen v tem sektorju sem govorilprej in bi se samo ponavljal, če bi to dodatno komentiral. V tem trenutku lahkotukaj največ naredi konkurenca. Ne samo, da so takšne informacije – tudi gledena tržne deleže določenih podjetij v Sloveniji lahko ocenim, da je trgovinskitrg v Sloveniji v veliki meri rigiden, načelo konkurence ne deluje dovolj inkot že rečeno – od tukaj motiv za javni poziv Uradu za varstvo konkurence, kije neodvisna institucija, da te informacije preveri in da v skladu s svojimi zakonskimipristojnostmi naredi vse, da se bo konkurenca tu dosledno vzpostavljala, da sebodo preprečevali kartelni dogovori. Dodal bi pa še to, da glede na to, kar semprej govoril o izjavah evropske komisarke za kmetijstvo, ki so danes objavljeniv celotni Evropski uniji, je v letošnjem letu tudi nekaj objektivnih razlogovza povečanje cen surovin, prehrambenih artiklov, vendar ta povišanja censurovin ne opravičujejo tolikšnih dvigov cen končnih izdelkov, ker te surovinene predstavljajo sorazmernega deleža v ceni teh izdelkov. Tukaj lahko tudipotrošniki veliko pripomoremo k temu, da se bodo ta gibanja umirila, ker trg jevseeno do določene mere vzpostavljen in lahko vplivamo na to, katere ceneveljajo tudi dejansko kot neupravičene. To je ukrep na katerega vsak trgovecreagira. SNEŽANA ILJAŠ (RADIO SLOVENIJA): Če sem prav razumela, ste prej navedli tudiprotiinflacijske ukrepe, pa me zanima na podlagi teh, kdaj pričakujete, da sebo inflacija vendarle znižala, sploh glede na vsa ta napovedana zvišanjacen? PREMIER JANEZ JANŠA: Mislim, da sem na to vprašanje žeodgovoril. Pričakujemo, da bo letna stopnja tam nekje ali pa blizu napovediUrada za makroekonomske analize in razvoj in da tudi avgustovski podatki oletni inflaciji kažejo, da se le-ta umirja. Kot že rečeno, na inflacijo, nadvig cen ali pa na povečanje življenjskih stroškov, ne vpliva samo dvig cen veni skupini, meri se oziroma spremlja se cene v dvanajstih skupinah, cena hraneali cena počitniških paketov sta dve skupini. Tudi tukaj, kot že rečeno, ko greza prehrambene artikle, objektivna gibanja na področju cen surovin na evropskihtrgih ne opravičujejo takšnih dvigov. V tržnem gospodarstvu se to slej ko prejzbalansira, vsak neupravičen dvig se ne obdrži dolgo. DAVID JUG (POP TV): Še ena druga tematika me zanima. Danes jepred parlamentarno komisijo pričal gospod Podbregar. Kako mislite, da bonjegovo pričanje vplivalo na razvoj dogodkov okrog afere SOVA in ali mislite,da bo kazenska ovadba, ki je vložena proti njemu, lahko kako ogrozila zadeve,da se razčistijo? PREMIER JANEZ JANŠA: Torej, ne vem kaj je bilo na tem pričanjuin me tudi popolnoma nič ne skrbi oziroma zanima. Vem, da ni možno dokazatinečesa, česar ni bilo. SIMONA RAKUŠA (TV SLOVENIJA): In še ena tema, gospod predsednik. Vse nasseveda zelo zanima, novinarje, ki spremljamo to področje, ali nam lahko žepostrežete s kakšnim imenom ali vsaj namigom glede novih ministrov? PREMIER JANEZ JANŠA: Lahko, vendar bi bil nekorekten do svojihkoalicijskih partnerjev. Že včeraj sem dejal, da če bi bilo od mene odvisno, biže v petek imenoval kandidate za vse tri resorje in to dobre. Ker pa imamo vslovenski ustavi zapisan nekoliko čuden proporcionalni volilni sistem in smoobsojeni na koalicijske vlade, to zelo vpliva tudi na sestavo vlade, na čas, napostopke. In tudi pri menjavah ministrov smo v Sloveniji, edini v celotniEvropski uniji, kjer ministre potrjuje parlament, tako da se bo treba s temsprijazniti in biti nekoliko potrpežljiv. SIMONA RAKUŠA (TV SLOVENIJA): Pa že imate imena? PREMIER JANEZ JANŠA: Torej imena usklajujemo in preden jihuradno predlagam ali pa predstavim javnosti mora biti zadoščeno tem postopkom,tako koalicijskim kot formalno-pravnim. In ti so v Sloveniji zapleteni. SIMONA RAKUŠA (TV SLOVENIJA): Je petek še tisti dan, ki je še vednorealen? PREMIER JANEZ JANŠA: Kar se mene tiče, več kot realen. MATEJ HLEBP (TV SLOVENIJA): V primeru, da bi Iztok Podbregar potrdilizjave Antona Ropa, bi vi podobno ukrepali kot v primeru Ropa? PREMIER JANEZ JANŠA: To sem že napovedal, vendar ne verjamem,da se bo to zgodilo. MIHA JENKO (DELO): Gospod predsednik, ali je narejen žekakšen bolj natančen obračun koliko bo stala uvedba pokrajin, koliko se bodozaradi tega povečali proračunski izdatki? PREMIER JANEZ JANŠA: Na to vprašanje mislim, da sem odgovarjalvčeraj in se lahko samo ponovim. Gre za dve vrsti izdatkov, oziroma gre za dvevrsti sredstev ali pa virov za funkcioniranje pokrajin, ali pa če hočete povaše, za dve vrsti stroškov. Eno so zagonski stroški, da pokrajinskeinstitucije začnejo delovati, da se izvedejo pokrajinske volitve, da sepokrijejo tisti stroški, da se zagotovijo tehnični pogoji za funkcioniranjepokrajin. Ti stroški ne bodo presegli vsote nekaj deset milijonov evrov,odvisno seveda tudi od tega kakšen bo končni dogovor oziroma odločitev oprenosu pristojnosti. Kot veste se je vlada odločila za dvofazni prenospristojnosti. V prvi fazi ob sami uvedbi pokrajin in v drugi fazi ob začetkunaslednjega mandata, ko bodo dejansko vzpostavljeni vsi pogoji za normalnodelovanje. Se pravi, to je v globalu zanemarljiv strošek. Tisto, kar jepomembno je to, da dosledno sledimo kriteriju, da za tiste pristojnosti, ki seprenesejo iz državne ravni na pokrajinsko raven, prenesemo tudi sredstva izproračuna in kadrovskih moči iz ministrstev oziroma iz vladnih služb. Karpomeni, da zasledujemo cilj, da to ne predstavlja podražitev. In tudi nipredvideno, da bi se zaradi razdelitve Slovenije na pokrajine oziroma zaradiregionalizacije povečal katerikoli davek ali dajatev ali uvedla kakšna novadavščina ali dajatev. Prišlo bo izključno do prerazporeditev. Dolgoročno patudi glede na izkušnje, ki jih imamo mi ali pa končno vse evropske države, kiže imajo pokrajine, lahko sklepamo in to utemeljeno, da se bodo stroški znižalioziroma, da bo učinkovitost porabe sredstev na pokrajinskem nivoju za tistedejavnosti, ki se smiselno, logično ali pa bolje lahko opravljajo na temnivoju, da bo učinkovitost večja in s tem stroški manjši. Lahko samo ponovim,če bi Slovenija v tem trenutku že imela pokrajine, bi bila ne samo boljenakomerno, ampak bi bila v celoti bolje razvita. Pete teme ni? Hvala.  Magnetogram ni lektoriran.