Predsednik vlade Janez Janša v Tv Klubu o aktualnih političnih zadevah
nedelja, 2. 9. 2007EDI PUCER: Dober večer. Ta teden je bil eden najbolj vročih v mandatusedanje vlade Janeza Janše. Premier je naenkrat zamenjal kar tri ministrein direktorja Obveščevalno varnostne agencije. Zaradi afere SOVA je tožilbivšega premiera Ropa. S hrvaškim premierom Sanaderjem se je dogovoril oreševanju vprašanja meje v Haagu, kar je dodatno razdelilo slovenskestranke, tudi vladne. Gospod predsednik, dober večer.Četrtkova rekonstrukcija vlade naj bi se zgodila sporazumno, ampak v bistvu vsi smo dobili vtis, daste nekako udarili po mizi, da je bila to vaša odločitev. Kakšno je zdajstanje vlade? Je bolj trdna ali se morda obeta kakšna kriza?JANŠA: Torej nobene krize ni. To, kar se zdaj dogaja v Sloveniji s torekonstrukcijo, se dogaja povsod po svetu, v demokratičnih državah zelopogosto. Edina razlika med nami in ostalim demokratičnim svetom je v tem,da pri nas mora vsakega ministra posebej potrditi parlament, drugje pa jeto prepuščeno mandatarju oziroma predsedniku vlade, izjemoma morda še kjev neko dokončno potrditev. To dajo predsedniku republike. Pri nas jeprocedura dolga.PUCER: Ampak bili so ljudje nekako presenečeni, ne. Se nam je zdelo.JANŠA: Ne, procedura je dolga. Običajno se je to vedno vleklo tedne intedne in zaradi tega se takšnim stvarem v Sloveniji tudi posveča bistvenoveč pozornosti, kot pa takšen dogodek pozornost si zasluži. Glede na to,da zaradi znanih razlogov časa res ni veliko, za recimo temuprestrukturiranja, jaz upam, da bodo v tem primeru spoštovani najkrajšimožni poslovniški roki, da bodo vsi kooperativni in da bomo to izvedli vdesetih dneh, tako kot sem napovedal. Ni pa to odvisno samo od mene.Skratka, nobene krize ni. Koalicija normalno deluje. O teh potezah sem sepogovarjal s predsednikoma koalicijskih strank, iz katerih tudi prihajataministra, ki sta odstopila, večkrat. Nazadnje zelo resno že pred dopustiin skratka za tiste, ki nosijo ali pa, ki nosimo največjo meroodgovornosti v koaliciji, to ni bilo nobeno presenečenje.PUCER: Razmišljate morda še o kakšni zamenjavi? Še nekaj ministrov je vbistvu tarča kritik.JANŠA: Torej v tem trenutku o tem ne razmišljam. So pa menjave možne dozadnje minute mandata, tako da to, to naj bo popolnoma jasno. To sempovedal že na samem začetku. Vendar če gledamo primerljive čase vprejšnjih mandatih, vidimo, da je bilo teh menjav v tem mandatu enako alipa bistveno manj kot v nekaterih drugih mandatih prej. Skratka, zamenjalose je do sedaj oziroma se bo šest ministrov od sedemnajst članov ekipe. Vprejšnjih mandatih smo doživljali tudi odstopanja strank…PUCER: …tudi, ja, ja…JANŠA: …razpadanje koalicije in tako naprej, ne. Primerjalno gledano je tokar miren mandat v tem smislu.PUCER: Že morda lahko poveste, katera so nova imena, o katerih imenihrazmišljate za ministre in ali bodo to iz istih strank, kot tisti, ki soodšli?JANŠA: Torej to ni prvi kriterij. Tudi koalicijska pogodba to ne obvezuje.Je pa to kljub temu koalicijska vlada in ta dejavnik v skladu z težo, kijo imajo posamične stranke odmerjeno od volivcev. Seveda vpliva na, na toizbiro. Ampak prvi kriterij je kvaliteta, kakovost. V tem trenutku, ko sebodo morali novi ljudje zelo hitro uvesti v to delo, je to še posebejpomemben kriterij in jaz bom na tem vztrajal. Seveda pa imajo koalicijskestranke v skladu z koalicijsko naravo vlade tukaj seveda tudi zelopomembno besedo.PUCER: No, veliko analitikov pravi, da ste se za rekonstrukcijo v bistvuodločili zaradi padca javne podpore vladi. Vemo, da je avgusta padla na 35odstotkov, še januarja je bila 51 odstotna. Kako si razlagate v bistvu takpadec?JANŠA: Torej, jaz običajno ne špekuliram. V politiki je sicer velikokrattudi veliko iracionalnih momentov, ko nekaj, kar si nekdo zaželi in tojavno razglaša, potem to dejansko vpliva na tisto, kar se na koncu zgodi,ampak jaz se temu izogibam. Ne vem, primerjajte ankete eno leto predzadnjimi volitvami, pa boste videli, ali so zadele.PUCER: No, nekateri pravijo, vsaj tako kažejo analize, da je padec javnepodpore vladi, da se je zgodil nekako istočasno z afero SOVA. Takrat je vbistvu bil ta padec največji. Ta teden se je veliko zgodilo okrog tega.Najprej, zamenjali ste direktorja SOVE Šinkovca. Ali ni bil kos temu, karse je tam dogajalo? Nekako tako je namignil tudi obrambni ministerErjavec, da ste ga tudi zaradi tega zamenjali?JANŠA: Jaz tega namiga nisem slišal. Tudi, če je bil izražen, ne drži. Šloje za, recimo temu, sporazumno zamenjavo oziroma za okrepitevzunanjepolitičnega resorja ali pa okrepitev na vladni ravni, ko gre zapriprave in za predsedovanje Evropski uniji. In tu smo…PUCER: …se pravi, presodile so diplomatske izkušnje…JANŠA: …kar se tiče pa dela gospoda Šinkovca v SOVI , a je bil tam skorajeno leto. V tem času je kljub močnim pretresom, do katerih je prišlo zato, ker nihče ni pričakoval, da bo stanje tam takšno, kot se je izkazalo,da je zadeva raziskana, stabilizirana, kar se tiče te ravni izvršilneoblasti je preiskava zaključena. Vlada je sprejela vmesna poročila. Zdajse s tistimi nepravilnostmi, ki so se dogajale v preteklosti, ukvarjajopristojni organi. To je njihova odločitev, od Računskega, kaj bodonaredili, od Računskega sodišča do tožilstva in policije in služba žedokaj normalno funkcionira, tako da je to vmesno obdobje končano.PUCER: No, ta teden ste se odločili za tožbo proti premieru, bivšemupremieru Ropu, v bistvu vložili, napovedali ste tožbo že prej, zdaj ste jotudi dejansko vložili. Se strinjate z ocenami, da bo na koncu te zgodbenekdo od vaju moral zapustiti politiko? Ali vi, ali Rop?JANŠA: Torej s tem ne bi špekuliral. Dejstvo pa je, da mi ni preostalodrugega. Jaz sem nekomu, ki širi laži in jih vztrajno ponavlja, ponudilčasten izhod. Tega ni sprejel. Špekulacije so se nadaljevale in obžalujem,da je bilo treba poseči po tej potezi.PUCER: Pa bo na koncu nekdo moral zapustiti politiko?JANŠA: Dejal sem, da jaz s tem ne špekuliram. Vem pa, da gospod Rop tehtrditev nikoli ne bo mogel dokazati, ker niso resnične.PUCER: No, ta teden bo v torek pred parlamentarno komisijo pričal tudibivši direktor SOVE, Podbregar. Kaj boste storili, če bo potrdil Ropovenavedbe?JANŠA: Torej, jaz dopuščam teoretično možnost, da bo kdo dejal, da je kjekaj slišal. Ni pa nikakršne možnosti, da bi to nekdo to dokazal, ker tegani bilo. Tudi, tudi ponarediti se takšnih dokazov zelo verodostojno vdanašnjem času, ko se dajo stvari preveriti, tudi v tehničnem smislu, neda. Tako, da če bo kdo ponovil enake laži, bo doživel enako usodo, kottisti, ki je to izrekel prvič.PUCER: Ali nam lahko poveste, o čem ste se pravzaprav pred volitvami leta2004 pogovarjali s hrvaškim premierom Sanaderjem? V eni od slovenskihrevij smo lahko brali, da ste ga v bistvu svarili pred novimi incidenti.Nam lahko poveste, o čem ste se pogovarjali?JANŠA: Jaz edini, edini pogovor, ki se ga jaz spomnim v času predvolitvami in mislim, da je tudi edini v tem smislu bil, je bil pogovor potem incidentu, ki se je zgodil na meji ob aretaciji takratnega poslancaSlovenske ljudske stranke, Janeza Podobnika. In veste kakšna je bilasituacija tukaj. Vlada je zagrozila s tem, da Slovenija ne bo večpodpirala Hrvaške na poti v Evropsko unijo. Jaz sem dejal, da je takšnaizjava nekaj podobnega, kot če bi v vojni vrgli atomsko bombo na četovojakov, skratka, da je to pretirana reakcija, ki ne bo dobro odmevala vEvropi in dejansko ni. Zaradi tega imamo še zdaj težave, ko skušamo včasihzagovarjati verodostojnost svojih argumentov. Še vedno se to vleče. Inzdaj povsem enako stvar sem ponovil po tem tudi v vseh pogovorih zhrvaškimi sogovorniki. V, v tem pogovoru, do katerega mislim, da je prišlona klic gospoda Sanaderja, ki je bil takrat v New Yorku, ne na Hrvaškem. VNew Yorku na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov. Je celavsebina pogovorov, tega pogovora, kolikor se ga jaz spomnim in moj spominni tako šibek, gre v smeri umirjenja situacije, ne pa v smeri povzročanjaali pa dogovarjanja incidentov, ne. Ne jaz, ne Slovenska demokratskastranka takrat ni imela nobene zveze z incidenti. So pa imeli to zvezonekateri drugi.PUCER: No, z gospodom Sanaderjem ste sedaj kot premier dosegli v bistvunek načelen dogovor o tem, da se bo vprašanje meje reševalo v Haagu. To jebilo v nedeljo na Bledu. Zdaj na Hrvaškem v bistvu to slavijo kot nekakšnozmago. Kot… Komentarji so bili, da so zmagali prvo rundo. Pri nas soreakcije mešane, ne. Tudi stranke so se razdelile. Kaj je Slovenija vbistvu dobila na Bledu ali kaj je izgubila?JANŠA: Glejte, kar se zmage tiče bomo lahko o zmagi govorili takrat, ko bota problem rešen. In ko bo ta problem rešen, zagotovo ne bo rešen na tanačin, da bo ena stran popolnoma zmagala in druga stran popolnomaizgubila. Takšnega rezultata se ne da doseči niti v bilateralnih poskusihin naporih, niti pred katerimkoli mednarodnim forumom in tega se vSloveniji zavedamo že od samega začetka. Zagotovo pa je popolnoma jasno,da Slovenija nikoli ne bo pristala na neke, tudi, če se odloči za, zaposredovanje tretje strani, na nek okvir tega posredovanja, v katerem nebi mogla predstaviti vseh svojih argumentov. In če bomo šli na arbitražo,presojo tretjega, na kakršnokoli podobno varianto, potem se je za nekajtakšnega, ne, logično gledano, najbrž možno dogovoriti samo v primeru, čebo okvir te presoje tako širok, da bosta obe strani, obe državi, takoSlovenija kot Hrvaška, v tem okviru lahko predstavila v svoj prid vsetiste argumente, za katere mislita, da jih imata. In kar se tega okviratiče ali pa interesa tiče v zvezi s tem okvirom je jasno, da Slovenijanima samo mednarodno pravnih argumentov na svoji strani, ampak ima tudidrugačne, zgodovinske, geografske… In mi rabimo okvir, kjer bomo vse teargumente lahko dali na mizo in tistemu, ki bo presojal ali pa sopresojal,ali pa arbitrira, te argumente tudi na ustrezen način predstavili.PUCER: Se pravi…JANŠA: …seveda pa, seveda pa si ne smemo delati iluzij, da bo sosednjadržava pristala na nek okvir, kjer bomo mi lahko predstavili vse svojeargumente, oni pa tega ne bodo mogli storiti. Ne, to je… To si lahko kdoželi, vendar je pa to, vendar je pa to nesmiselno in ko bodo pač pravnistrokovnjaki v tem času, nekje do konca leta ali še kasneje opravili svojedelo, bo šele možno presoditi, ali je varianta, o kateri smo načelnogovorili, dejansko realna varianta in govoriti zdaj o tem, da je Haagsprejemljiva rešitev za Slovenijo ali pa, da ni sprejemljiva rešitev, alipa, da je nekdo izgubil, drugi pa zmagal, je, bi rekel, zelo kratkovidnoali pa tudi…PUCER: …preuranjeno…JANŠA: …tudi, tudi zelo neverodostojno. Slovenske politične stranke,parlamentarne stranke, vsi parlamentarni dejavniki, z izjemo Slovenskenacionalne stranke, ki tukaj pač igra vseskozi znano, znano igro in se obtem nasmiha, in deloma Liberalne demokracije, kjer sta pač dva različnapredsednika na dveh različnih sestankih zastopala, recimo temu, nekolikonejasna stališča, so vsi ostali podprli, da se ta možnost preveri. Sepravi, kakšnih 85 procentov slovenskega političnega telesa, ki imazastopstvo v parlamentu, se je strinjalo z mojim mandatom, da preverim,ali je možno s sosednjo državo doseči nek dogovor, sprejemljiv dogovor otem, da damo reševanje mejnega vprašanja v presojo tretjemu…PUCER: …v Haag…JANŠA: …in to se zdaj dogaja. Ali bo ta možnost realna ali ne pa bomoizvedeli ne takoj, ampak kar nekaj časa po volitvah v sosednji državi…PUCER: …se pravi…JANŠA: …in seveda ta vtis, ki je nastal po tem sestanku hrvaškihparlamentarnih strank z vlado, ki je bil zelo kratek in tako naprej, češsestanek je bil kratek zato, ker so vsi zadovoljni z rezultatom, najbrž nedrži, ne. Verjetno je tam vse zanimalo, kdaj bo treba potegniti naslednjeodločitve. In ko so slišali, da bo to po volitvah, je napetost popustila.PUCER: Ampak kolikor vem, so se Hrvati dobro pripravili že prej na Haag,ne. So že v začetku leta dobili na mizo analizo vseh razsodb tega sodišča,medtem ko naša stran tega, kolikor vem, ni naredila, ni še naredila.JANŠA: Ne, to ne drži. Že v prejšnjih mandatih, še posebej pa v časupriprav in pogajanj, preden je prišlo do parafiranja sporazuma Drnovšek –Račan, so bile takšne primerjalne analize narejene tudi na naši strani. Tamednarodna praksa je bila proučena in seveda te, te analize obstajajo…PUCER: …in Slovenija…JANŠA: …res pa je, da niso, niso bile objavljene in da nekateri, kigovorijo, da jih ni, jih tudi dejansko niso videli…PUCER: …no, tudi med drugimi Erjavec, ne…JANŠA: …vendar pa to, vendar pa to… No, za nekatere od teh sem tudi jazslišal zdaj, ko smo pač nekatere zadeve, zadeve proučevali in nekatere odteh analiz smo našli tudi na nekoliko čudnih mestih, ne pa tam, kjer bipač morale biti. Vendar pa je seveda govoriti o tem, da je sosednja državapripravljena na takšen korak, Slovenija pa ne, nekoliko preuranjeno, ne.Res je, da se je tam dolgo časa govorilo o arbitraži, vendar pa nikolidoslej zelo konkretnega predloga nismo dobili in so se stvari začelekonkretno odvijati šele zdaj in tudi… Veste, ko je… Šele po tem, ko je vSloveniji izšla ta bela knjiga, ne, je sosednja država začela pripravljatitako imenovano modro knjigo, tako da tukaj smo približno enakopripravljeni.PUCER: Enaki. Se pravi, če prav razumem, Slovenija vztraja na načelupravičnosti. Ekseku et bono, da se tudi te zgodovinske okoliščineproučijo, če sem prav, če lahko povzamem ta vaš odgovor.JANŠA: Glejte.PUCER: Čisto na kratko prosim.JANŠA: Zreducirati to dilemo samo na vprašanje načela pravičnosti je, jezelo poenostavljen pogled na, na to kompleksno vprašanje. Ampak, če tudijaz zdaj grem po tej poti poenostavljenja, potem je, lahko rečem, da odsamega začetka je jasno in o tem obstaja soglasje, da Slovenija ne bopristala na, na to, da se pri presoji ne upošteva tudi vidik pravičnosti.Vendar pa to ne pomeni, da nimamo tudi povsem mednarodno pravnihargumentov, ki gredo v našo korist. Kdor to zatrjuje, seveda pljuva vlastno skledo.PUCER: Gospod predsednik, hvala lepa za ta pojasnila in hvala, ker steprišli nocoj v naš studio.JANŠA: Hvala za vabilo
