Predsednik vlade Janez Janša je sodeloval v pogovorni oddaji za indijsko nacionalno televizijo Doordarshan.
V oddaji, ki jo je vodil urednik Ramesh Ramachandran, je bilo govora o pandemiji koronavirusa in spopadanju z omenjenim virusom, o slovensko-indijskih odnosih, o dogajanjih v indo-pacifiški regiji, o odnosih EU- Kitajska ter drugih geopolitičnih temah. Predsednik vlade in voditelj pa sta se v pogovoru dotaknila tudi nekaterih osebnih vprašanj.
V nadaljevanju objavljamo prevod pogovora.
Pozdravljeni in dobrodošli. Gledate posebno oddajo. Z mano je zelo poseben gost, slovenski predsednik vlade Janez Janša. Govorila bova o bilateralnih, regionalnih in globalnih zadevah, ki zadevajo tako Ljubljano kot New Delhi. Gospod predsednik vlade, dobrodošli v naši oddaji. Želimo vam zelo srečno novo leto.
Hvala. Srečno novo leto tudi vam in vsem, ki gledajo to oddajo.
Hvala, gospod premier. Preden preidem na bilateralne in regionalne zadeve, bi vas vprašal, kakšna je situacija s covidom v Sloveniji. Kako se Slovenija spopada s pandemijo in kako napredujete s cepljenjem?
Lahko bi bilo boljše, lahko bi bilo tudi slabše. Prejšnji val pandemije nas je precej prizadel v zadnjih mesecih lanskega leta. Zdaj pa v Slovenijo prihaja še omikron, kot se to dogaja po vsej Evropi. K sreči je število obolelih in hospitaliziranih še vedno obvladljivo. Upamo, da bomo v naslednjih dveh tednih dosegli vrh tega vala in da se bo nato vse umirilo. Trenutna precepljenost žal ni takšna, kot bi si želeli, vendarle pa je polno ali delno cepljenih 80 % ljudi, starejših od 50 let, in skoraj 70 % vseh odraslih. Mislimo, da nam bo takšna stopnja precepljenosti pomagala pri boju z zadnjim valom omikrona. Opazujemo Veliko Britanijo, Dansko, Portugalsko in druge evropske države, kjer imajo visoko število okuženih, hospitaliziranih pa vendarle ni tako veliko ljudi. Nadejamo se, da se bo enako dogajalo tudi v Sloveniji v naslednjih dveh tednih.
Ko govoriva o pandemiji, gospod premier, kaj menite o izvoru in moči virusa iz Wuhana na Kitajskem, ki se je razširil po vsem svetu? Omikron so odkrili v Južni Afriki dokaj hitro in tudi opozorili svet, za razliko od Kitajske pred dvema letoma.
Točno tako, kot ste rekli. Januarja 2020 sem bil na uradnem političnem obisku v Indoneziji, kjer sem na lastne oči videl, da je koronavirus glavna tema pogovorov in objav v Aziji. V Evropi pa ni bilo tako. Verjetno nikoli ne bomo stoodstotno vedeli, od kod izvor virusa, ali so ga umetno razvili v laboratoriju, ali je ušel po nesreči ali je naravnega izvora, vemo pa, da Kitajska na začetku ni ravnala v dobri veri. Nismo bili obveščeni, kaj se dogaja. Vedeli smo, da so odpovedali notranje lete iz Wuhana v druga kitajska mesta, hkrati pa so mednarodni leti še potekali. Na primer v Italijo, ki je bila prva evropska država, ki je hudo trpela, ker je v ta del Evrope prišlo veliko ljudi iz Kitajske. Menim, da se bomo morali o tem še pogovoriti in da bi kitajske oblasti morale odgovarjati za to.
Res je. Gospod premier, zdaj bom prešel na slovensko-indijske odnose. Slovenija in Indija letos praznujeta 30-letnico vzpostavitve diplomatskih odnosov. Indija je Slovenijo priznala leta 1992, vezi smo vzpostavili 18. maja 1992. Indijski predsednik je obiskal Slovenijo l. 2019, slovenski predsednik vlade Indijo leta 2011 in zunanji minister leta 2013. Predsednik vlade, vi imate rojstni dan na isti dan kot predsednik Modi, 17. septembra. Kako bi vi opisali vez med Indijo in Slovenijo doslej in kako jo vidite v prihodnje?
Zelo sem vesel, da smo vzpostavili diplomatske odnose istega leta, ko je bila Slovenija priznana za neodvisno državo. Pred natanko 30 leti. Od leta 1992 slavimo začetek večjih mednarodnih priznanj. V maju pred 30 leti je bil vrh, ki ga bomo tudi praznovali. Odkar sta Slovenija in Indija vzpostavili uradne odnose, se le-ti vsako leto razvijajo. Zelo sem vesel, da nam je tudi v zadnjem letu, ko je Slovenija predsedovala Svetu Evropske Unije, uspelo napredovati tudi v bilateralnih odnosih med Evropsko unijo in Indijo. Spomnim se dobre razprave, ki smo jo imeli med Evropskim svetom in vašim predsednikom vlade, gospodom Modijem, preden je Slovenija prevzela predsedovanje Svetu EU. Po iskreni razpravi smo spoznali, da smo strateški partnerji. Morda so odnosi med Evropsko unijo in Indijo v sicer globalno zelo zapleteni situaciji še najbolj obetavni na svetu. Karkoli lahko kot država prispevamo k tem odnosom, bomo izkoristili in se na vso moč trudili, da izpolnimo skupne cilje.
Tako je. Ko že govoriva o bilateralnih vezeh, gospod predsednik vlade, slišal sem, da je ajurveda, tradicionalna indijska medicina, priljubljena praksa tudi v Sloveniji. Klasificirana je kot vrsta komplementarne in alternativne medicine. Zanima me, koliko Slovenci vedo o Indiji, indijskih filmih, jogi, hrani ali tradicionalni medicini?
Mislim, da Slovenci o Indiji vedo kar precej. Mislim, da o nobeni drugi azijski državi ne vedo toliko kot o Indiji in deset tisoče mojih so-rojakov je Indijo že obiskalo. Ajurveda je tu zelo priljubljena. Tudi indijska kuhinja postaja vedno bolj priljubljena. Vesel pa sem tudi, ko srečam indijske turiste, ki pridejo v Slovenijo, ali na Bled ali na smučanje. Zadnjič sem srečal družino iz Kalkute, ki je smučala na naših smučiščih. Mislim, da imamo veliko priložnosti, ki jih lahko raziščemo, in tudi naše gospodarsko sodelovanje je glede na velikost naše države in gospodarstva precej dobro. Indija je naš drugi največji gospodarski partner v tem delu sveta in sodelujemo na številnih področjih, pri elektroniki, sončnih elektrarnah, hidroelektrarnah, tehnologiji. Veseli smo tudi, da je slovensko podjetje, ki izdeluje letala za šolanje tako civilnih kot vojaških pilotov, pred nekaj leti podpisalo veliko pogodbo z vašo vlado za šolanje pilotov. Sodelujemo torej na številnih področjih, ne samo v turizmu.
Septembra vas je v Sloveniji obiskal indijski zunanji minister. Na družbenem omrežju ste zapisali, da sta govorila o odnosih med Indijo in Slovenijo, Indijo in EU ter o globalni situaciji, zlasti o geopolitičnih spremembah in izzivih v indijsko-pacifiški regiji. Dodali ste dva ključnika, #Južnokitajskomorje in #Tajvan. Kakšna je slovenska perspektiva oziroma pogled na indo-pacifiško regijo in kakšni so vaši odnosi s Kitajsko v zadnjem času?
To je zelo zapleteno vprašanje. Začel bom s pogovorom z vašim zunanjim ministrom, s katerim sva imela zelo odkrit pogovor in njegova ocena situacije v Južnokitajskem morju in indo-pacifiški regiji je bila zelo točna. Strinjal sem se z njegovim opisom stanja, ki je bil zelo natančen. Tako kot večina evropskih politikov tudi sam menim, da je Pacifik kljub težavam z Rusijo in Ukrajino zdaj največji problem. Indija je tu ključna država, da umiri napetosti, ki se dogajajo tam, tako da bo lahko ves svet, zlasti pa vaša regija, živel v miru. Vprašali ste me o Tajvanu. Mislim, da vsak, ki pozna zgodovino in ve, da so zakoniti kitajski nasledniki in kar je ostalo od Kitajske, pobegnili na Tajvan, in mi podpiramo suvereno odločitev Tajvancev. Če se bodo svobodno, brez prisile, vojaškega posredovanja, izsiljevanja ali strateškega goljufanja, kot se trenutno dogaja v Hongkongu, odločili, da bi bili radi del Kitajske, bomo to podprli. Če pa tajvansko ljudstvo želi živeti neodvisno, pa jih bomo podprli tudi pri tem. Mislim, da je to glavna težava. Vprašanje in delitve glede Tajvana se vrtijo okrog tega in mislim, da moramo biti načelni in da moramo sodelovati. Kot sem rekel že na začetku, je Indija tu ključna, da zagotovi ravnovesje moči in s tem temelje za kakršno koli mirno rešitev.
Gospod premier, ko že govoriva o Tajvanu, bi se Tajvanci lahko kaj naučili iz slovenskega boja za neodvisnost? Podpirate predlog za prepoved uvoza iz Šindžjanga zaradi prisilnega dela?
Pri tem zadnjem vprašanju bi si želel trdnejše politike v okviru EU. Včasih o tem vprašanju veliko govorimo, z dejanji pa naredimo bolj malo. Slovenija se tudi zaradi svojega boja za neodvisnost, ki ste ga na kratko omenili, bori, da bi bil ta razkorak med besedami in dejanji čim manjši. Trdno smo in še vedno podpiramo vlado Litve med pritiski, ki se dogajajo, ker ima, odkrito povedano, velika večina držav članic EU takšna ali drugačna predstavništva v Tajvanu. Litva ni izjema. Obstaja nekaj manjših razlik v poimenovanju misij, a to ni pomembno. Mislim, da je Kitajska to spremenila- Kitajska je protestirala vsakič, ko je katera evropska država ustanovila takšna predstavništva, a nikoli niso šli tako daleč kot v tem primeru. In to je zaskrbljujoče. Poskus izolacije majhne države, ki se je pred 30 leti prav tako borila za svojo neodvisnost, je strašljiv. Uradno je Evropska unija podprla Litvo in mislim, da kakršenkoli nadaljnji pritisk na Litvo in nekatere druge države v Evropi kitajski vladi ne bo koristil. Dobri trgovinski odnosi so v skupnem interesu. Če skuša ena stran škodovati tem odnosom, bi morda lahko imela kratkoročno korist, dolgoročno pa smo vsi poraženci.
Ker ste govorili o Litvi, gospod premier, kako gledate na kitajsko gospodarsko prisilo, ki trgovino uporablja kot orožje? Ali tudi vi, tako kot Litva leta 2021, razmišljate o tem, da bi na primer opustili pravilo 17 + 1 ali da bi v prihodnje okrepili svoje vezi s Tajvanom?
Pravzaprav imamo s Tajvanom normalne odnose. Ko smo lani v Taipeju videli nekaj dobrih protipandemičnih ukrepov, sem osebno poklical tajvanskega ministra za zdravje in imela sva avdio-video konferenco, v okviru katere sva si izmenjala izkušnje. Osebno sem Tajvan do zdaj obiskal štirikrat ali petkrat. Gre za demokratično državo. Zato je tudi težko poslušati prestolnico z enostrankarskim sistemom, ki predava o demokraciji in miru po svetu. Tajvan je demokratična država, ki spoštuje vse mednarodne demokratične standarde, vključno z mednarodnim pravom. Škoda je, da Kitajska nasprotuje članstvu Tajvana v Svetovni zdravstveni organizaciji. Mislim, da bi tudi Kitajski koristilo, če bi bila sosednja država članica takšne organizacije, saj smo prav v tej pandemični situaciji videli, da virus ne pozna meja.
Torej, kot pravite, podpirate vključitev Tajvana v Svetovno zdravstveno organizacijo, saj je Tajvan demokracija, za razliko od Kitajske, ki ima enostrankarsko vladavino. Ali v tem kontekstu mislite, da boste v prihodnje krepili svoje vezi s Tajvanom, podobno kot je storila Litva?
Pravzaprav delamo na izmenjavi predstavništev, seveda to ne bo na ravni veleposlaništev. To bo predstavništvo na enaki ravni, kot jih ima že veliko držav članic EU. In odkrito povedano, mislim, da bi, če bi imeli v preteklih letih močnejše koalicije, bi takšna trgovinska predstavništva ustanovili že v preteklosti, ker je to vprašanje skupne koristi. Ko sem govoril s slovenskimi poslovneži, ki trgujejo s Tajvanom, so mi povedali, da trgujejo s Tajvanom, a podjetja iz Tajvana trgujejo tudi s celinsko Kitajsko. Torej, to počnejo med seboj, a hkrati nasprotujejo enakim odnosom med Tajvanom in drugimi državami, kar je smešno.
Naj zdaj preidem k ostalim vprašanjem, s katerimi se soočata Slovenija in še posebej Evropa. To je stanje na meji med Poljsko in Belorusijo. Migrantska kriza je prva stvar. In druga stvar, napetosti med EU in Rusijo zaradi Ukrajine. Ali bi podprli neposredne pogovore med ZDA in Rusijo in kje želite videti Ukrajino, v Natu ali kot tako rekoč tamponsko območje med obema stranema?
Ko govorimo o Ukrajini, govorimo o suvereni državi s 40 milijoni ljudi. Govorimo o državi, ki je veliko trpela. Najhujše trpljenje se je zgodilo v času Sovjetske zveze, ko je Ukrajini vladal brutalni komunistični režim in je na milijone ljudi umrlo od lakote ali bilo ubitih. Popolnoma jih razumem, da ne želijo znova priti pod oblast iste prestolnice. Ni pomembno, da so se tudi v Rusiji v tem času nekatere stvari spremenile. Predstavljajte si, da bi nekdo govoril o tem, da sta Indija ali Slovenija tamponsko območje. Nihče noče biti tamponsko območje. Nobeni državi ali narodu ne bi privoščil, da bi ga obravnavali kot tamponsko območje. To je ponižujoče. Torej je odvisno od njih. Če želi Ukrajina postati članica Evropske unije, če se odločijo, če skličejo referendum, če bodo glasovali za to, imajo vso našo podporo. Če nočejo, imajo prav tako našo podporo. To je njihova suverena odločitev. To ni odločitev Bruslja, niti ni odločitev Washingtona niti Moskve. Glede pogovorov med Moskvo in Washingtonom pa menim, da mora biti EU vključena, saj gre navsezadnje za našo soseščino, velik del Evrope pa je pod okriljem NATA. Mislim, da morata tako Moskva in Washington to situacijo spoštovati. Evropski del NATA pa mora obenem opraviti svoje naloge in ne zgolj pričakovati, da bodo težave razrešili Američani.
Še hitro dodatno vprašanje. Glede na to, kaj se dogaja med Evropo in Rusijo na eni strani in kar se dogaja v Indijsko-pacifiški regiji. Kaj s slovenskega zornega kota predstavlja večjo nevarnost širitvi EU? Rusija ali Kitajska?
Četudi temu morda ni tako, a bojim se, da je, govorim namreč o možni koordinaciji med Pekingom in Moskvo. Trenutno je celoten svet v kočljivi situaciji. Bojim se, da nekateri ljudje na Kitajskem in v Rusiji to situacijo poskušajo izkoristiti. Domnevam, da so ruski pritiski na Ukrajino in NATO ter kitajski pritiski na Taipej oziroma Tajvan nekako povezani oziroma koordinirani. Če je nekdo prisiljen, da mora rešiti dve veliki krizi na povsem različnih koncih sveta, mora razdeliti diplomatska, gospodarska in vojaška sredstva. Zato sta ti grožnji oziroma stanji povezani, česar se moramo zavedati, saj to potem vse skupaj naredi le še bolj nevarno. Naslednji tedni in meseci bodo še zelo pomembni za obe področji.
Res je. Radi bi, da vas gledalci bolje spoznajo. Zelo aktivni ste na družbenem omrežju Twitter. Kako najdete toliko časa in kaj menite o družbenih omrežjih nasploh?
Družbena omrežja so orodja, tako kot televizijske postaje, ali nekoč časopisi. Seveda imajo družbena omrežja svoje specifike. Toda ta orodja lahko uporabljamo za dobre ali slabe stvari. Vedno odločamo sami. To mora biti naše vodilo, ko se pogovarjamo o družbenih omrežjih. Družbena omrežja so resničnost. Z njihovo pomočjo lahko takoj posredujemo oziroma odreagiramo, ko je treba kaj sporočiti javnosti, ali ko je treba informirati državo. To hipnost nam omogočajo. Družbenih omrežij ne poveličujem, mislim pa tudi, da niso nekaj najslabšega, kar se nam je zgodilo v moderni dobi. So samo orodja. Tako kot vojaška orodja, pa jih lahko uporabimo za obrambo ali napad.
Gospod premier, gore so združile vas in ženo. Nam boste povedali zgodbo o izgubljenem zaročnem prstanu?
Kako ste izvedeli za to?
Opravil sem dobro raziskavo.
Res je, naredili ste dobro raziskavo. Čestitke. Ta dogodek mi je skoraj spremenil življenje. Veste, da včasih pride do neverjetnih naključij. Zaročenka je zaročni prstan nekje izgubila, ni vedela, kje. Nekega dne sva parkirala avto nekje v divjini, jaz pa sem na tleh našel ta prstan. Če bi mi kdo povedal takšno zgodbo, mu ne bi verjel. Nisem vedel, da je ta prigoda tako znana. Mislim, da sem jo omenil zgolj enkrat.
Gospod premier, zelo aktivni ste. Radi imate gore, ste alpinist. Uživate v nogometu, golfu, smučanju. 24 ur na dan ste politik, ustanovili ste tudi tehnološko podjetje Mikro Ada. Napisali ste knjige, se poskusili v novinarstvu (leta 1985 ste se prijavili na razpis za službo novinarja). Če bi vas vprašal, kaj najraje počnete od teh reči, kako bi mi odgovorili?
Trenutno je moja prva ljubezen družina. Imam dva majhna fanta, stara osem in deset let. To pomeni, da ni časa za golf in alpinizem. Ko imamo čas, z družino smučamo ali pa tečemo na smučeh. Poleti se z otroci odpravimo tudi v hribe. Morda je vse to lažje, ko smo v opoziciji, zdaj pa, ko vodimo vlado, predsedovanje, pandemijo, časa ni veliko, družina pa je najbolj dragocena stvar v našem življenju.
Hvala, gospod premier, da ste si vzeli čas za nas.
Hvala in čestitam vam za dobro opravljeno raziskavo.
Prvotno objavljeno tukaj.
