Predsednik vlade Janez Janša je danes skupaj s podpredsednikoma Zdravkom Počivalškom in Matejem Toninom sodeloval na novinarski konferenci, ki je bila posvečena ukrepom in načrtom vlade za obvladovanje epidemije v prihodnjih tednih in mesecih in nekaterim informacijam, namenjenim akciji cepljenja zoper COVID-19, ki trenutno poteka.
"Kot je bilo napovedano decembra, ko smo dobili evropske prognoze za prvo polovico letošnjega leta smo v najzahtevnejšem času epidemije, vrha še nismo dosegli. Skupaj z nami je v podobni situaciji večina severne poloble, tudi EU. Tudi države, ki imajo bistveno močnejši, modernejši in zmogljivejši sistem kot mi se srečujejo s težavami s kakršnimi se niso še nikoli. V izmenjavi izkušenj in informacij s kolegi iz drugih evropskih držav vsi ugotavljamo, da je pred nami še nekaj zelo zahtevnih tednov, preden bodo učinki cepljenja zoper COVID začeli dejansko zaustavljati epidemijo," je uvodoma dejal predsednik vlade.
Opozoril je, da je slovenska vlada edina vlada, ki je omejena z odločitvijo ustavnega sodišča, da tedensko sprejema ukrepe oz. odloke in jih preverja. Prav tako je po njegovih besedah v zadnjem mesecu bilo zelo veliko nezadovoljstva, ker se je režim navidezno spreminjal. V bistvu se ni spreminjal, ker smo večino odlokov dejansko podaljševali. "Nekatere sprostitve, ki so bile za praznični čas dogovorjene tudi v evropskem okviru, so šle izven načrta sproščanja, ki ga je vlada sprejela 3. decembra. Epidemiološka situacija se je v Sloveniji in v drugih evropskih državah v tem času spreminjala in zato je vlada včeraj načrt sproščanja ukrepov oz. načrt reagiranja v času epidemije v letu 2021 deloma prilagodila in ga tudi dopolnila bolj natančno z merili sproščanja ukrepov po regijah," je dejal premier Janez Janša. Nadaljeval je, da "smo po dolgih razpravah ugotovili, da je edina možna niša sproščanja, ki si ga vsi v državi želimo, in čim bolj normalnega življenja v času epidemije, reagiranje v regijskem okviru, od trenutka naprej, ko bomo država kot celota dosegli določene kriterije, določene markerje, ki bodo omogočili, da nekatere stvari sprostimo v tistih regijah, ki so epidemiološko najboljše."
Predsednik vlade se je ob tem zahvalil vsem našim sorojakom, ki delajo v zdravstvu in ki se sedaj že neprekinjen borijo z epidemijo praktično od 12.3.2020 naprej. "Tudi številni drugi, ki so v tem času ali na čelu lokalnih skupnosti ali v okviru Civilne zaščite, v okviru drugih organizacij, prostovoljci, študentje, dijaki medicinske stroke, … so dali od sebe ogromno dodatnih naporov, da posledice te epidemije niso še hujše in da ohranjajo tudi kapacitete slovenskega zdravstvenega sistema in ostalih podsistemov, ki skrbijo za to, da v času epidemije, preživimo, in da mnoge stvari vseeno tečejo normalno," je dejal premier Janša in se zahvalil tudi vsem, ki so dosledno upoštevali omejitvene ukrepe.
"Glede na stanje, ki je v Sloveniji, ki je glede na epidemiološko situacijo resno in glede na povečevanje števila okužb po prazničnih druženjih, ki je bilo pričakovano, najprej potrebujemo nek čas, da se situacija stabilizira, da krivuljo obrnemo navzdol. Trenutne napovedi niso najbolj optimistične, zato se je vlada odločila, da stanje omejitvenih ukrepov, brez izjem, ki so deloma veljale v času praznikov, ostane nespremenjeno vsaj do 18. januarja. Torej ukrepi, ki trenutno veljalo, ali so bili delno modificirani z odloki, sprejeti na včerajšnji seji vladi, bodo stanje zamrznili do najmanj 18.1 za celo državo," je povedal predsednik vlade. Dodal je, da bo vlada naslednjo sredo ponovno ocenila situacijo na podlagi kriterijev za sproščanje ukrepov.
"Enaki ostajajo nacionalni markerji za celotno državo od črne do zelene, ki so povzete po shemah, ki jih uporablja večina evropskih držav. Deloma so spremenjeni ukrepi, ki sodijo v posamično kategorijo oz. so ukrepi odvisni od specifične situacije v posamezni regiji," je dejal premier Janez Janša in poudaril, da ni dovolj, da posamezna regija doseže stanje, ki je zamejeno s številom okužb v zadnjih sedmih dneh in s številom kapacitet zdravstvenega sistema, to je s številom hospitaliziranih, "ampak da lahko preidemo na regijski pristop, je potrebno doseči nacionalno merilo." "Regijski pristop bomo skušali uporabljati od takrat naprej, ko bo celotna država po obeh kriterijih, torej po številu okužb v zadnjih sedmih dneh in po številu zasedenih bolniških postelj z bolniki s COVID-19 v slovenskem zdravstvenem sistemu na nacionalni ravni padlo pod 1350 povprečnega števila okužb v zadnjih sedmih dneh in pod 1200 zasedenih postelj oz. hospitaliziranih," je dejal predsednik vlade. Nadaljeval je, da če bomo obdržali vsaj stabilno stanje v prihodnjih sedmih dneh, bodo vsaj nekatere slovenske regije z 18. januarjem, ko bomo prvič začeli uporabljati ta pristop, dosegle stanje, ko se bodo lahko sprostitveni ukrepi začeli uveljavljati.
"Računamo, da bomo na nacionalnem merilu dosegli to mejo takrat," je dejal premier. Prav tak je poudaril, da je prioriteta pri sproščanju ponovni zagon šolstva v prvi triadi po modelu C, kjer je več prostora med učenci v razredih po načrtu, ki je bil narejen poleti 2020 in odprtjem vrtcev za vse, ob upoštevanju vseh predpisanih ukrepov," je povedal Janez Janša. Dodal je, da bo to mogoče v regijah, ki bodo dosegle regijski kriterij, ki je preračunan po istih faktorjih, ki veljajo za vso državo. Kdaj bo katera od statističnih regij dosegla katero merilo je vidno na načrtu sproščanja ukrepov. "Za sprostitev ukrepov za čas po 18. januarju v posamični regiji, bo vlada preverila stanje prihodnjo sredo. Tako da se bo tedaj vedelo, v katerih regijah se d 18.1. naprej odpirajo vrtci in šole ali se sprošča kakšen drug ukrep. Tako bodo imeli pristojni dovolj časa, da se na to pripravijo, ko gre za šolstvo in vzgojo ter izobraževanje, pri zaposlenih v teh regijah lahko izvedli hitro testiranje." Za lažjo predstavo, kakšno je stanje po regijah, če bi lahko ta načrt začeli uporabljati že sedaj, a ga žal ne moremo, ker v nacionalnem merilu še nismo pri tem, je premier dejal, da bi te regije lahko bile Goriška, Obalnokraška, Gorenjska, ki so bile na dan 6.1. najboljše po epidemiološki situaciji. "Če se bo stanje v eni od teh regij, ki je praktično dosega marker, stabiliziralo, se ne bo poslabšalo, potem lahko v teh regijah 18.1. pričakujemo sprostitve pod številko 2," je dejal premier Janez Janša. Poudaril je še, da načrt ni nekaj, kar se uveljavlja, ampak omogoča lažje razumevanje pristopa, ki se ga obrazlaga. "Trendi v regijah so zaenkrat žal takšni, da stanje poslabšujejo in ga ne popravljajo," je poudaril predsednik vlade in dodal, da ker so razlike med regijami, to terja selektiven pristop tako pri sproščanju kot tudi pri cepljenju.
"V zadnjih dneh smo s strani proizvajalca in Evropske komisije dobili relativno zanesljive podatke o tem, koliko cepiv od obeh proizvajalcev, kjer so cepiva odobrena, bo na voljo. V torek naslednji teden bo predstavljen načrt po tednih posameznih kategorij prebivalstva in regionalnih prednosti vsaj za januar in februar, okvirno tudi za naprej do konca junija, vendar pa vsi računamo, da se bo stanje glede dobav cepiv za čas od sredine marca naprej bistveno popravilo glede na sedaj dobljene napovedi," je povedal predsednik vlade Janez Janša. Dodal je tudi, da smo danes v stikih s pristojnimi evropskimi organi za dodatno naročilo milijona doz cepiva Pfizer. "Če se bo vse izšlo, bomo lahko načrt cepljenja bistveno popravili za čas od konca marca naprej," je dejal premier. Spomnil je, da je bilo doslej razdeljenih malenkost več kot 33.000 doz cepiva za oskrbovance domov za ostarele, kjer so bili praktično cepljeni skoraj vsi, razen tistih, ki so COVID-19 preboleli v zadnjih treh mesecih. Vsi preostali prvi odmerki so šli v slovensko zdravstvo. "Naslednja pošiljka Pfizer cepiva 16.500 odmerkov pride naslednji teden in to bo tudi prvi teden, ko bodo zdravstveni domovi dobili del tega cepiva s prioriteto najbolj ogroženih regij za cepljenje najbolj ogroženega prebivalstva izven domov za ostarele, predvsem najstarejših kategorij, ki so najbolj ogrožene zaradi smrtnosti," je dejal predsednik vlade. "Po tem, ko bomo v Sloveniji in drugih evropskih državah cepili najbolj kritične kategorije, bomo del teh naročil cepiv solidarnostno namenili tudi za najbolj kritične kategorije drugod," je še povedal predsednik vlade Janez Janša.
Predsednik vlade Janez Janša je dejal tudi, da je v okviru sproščanja ukrepov nemogoče vnaprej predvideti vse zadeve in ena od neznank, ki še vedno obstaja je, ali v Sloveniji že imamo mutirani angleški sev virusa, ki se je pojavil že v večini drugih evropskih držav. "Naše institucije so ugotovile, da tega do 13.12. pri nas ni bilo, ne vemo pa, ali je trenutno ta sev prisoten. Če pogledamo, kaj se dogaja v Veliki Britaniji, kjer se je ta sev izredno hitro razširil, tu ostajajo določene neznanke", je navedel predsednik vlade Janez Janša in ponazoril, da je rumena barva sproščanja ukrepov opcija, možno je, da ko bomo v tej situaciji, da se bodo ukrepi sproščali "imamo pa še nekaj časa do takrat, ko bomo lahko to bolj natančno določili," je dejal predsednik vlade,
"Za naslednji teden prosim vse vodilne v gospodarstvu, javnem sektorju in kjer so stvari odprte, da se čim več nujnih stvari, ki jih je potrebno opraviti, naredi na daljavo, da se ne hodi v pisarne. Apeliram, da se čim bolj izogibamo rizičnim stikom in ko uporabljamo servisne dejavnosti, ki so odprte, pazimo na razdaljo, nošenje zaščitne maske, higieno rok, kajti naslednji teden se bo odločilo, ali bomo z 18.1. lahko prešli na odpiranje, ali bo treba te ukrepe v večini države podaljšati," je poudaril predsednik vlade Janez Janša.
Ob tem je dejal tudi, da je število hospitaliziranih zaradi COVID-19 v slovenskih bolnišnicah že zelo dolgo malo pod kritično mejo, ekipe so utrujene, zelo velikih rezerv ni, čeprav smo se utrdili glede na pričakovan porast okužb, da jih dodatno ustvarimo, a čez noč se to enostavno ne da.
"V javnosti precej odmeva vprašanje visoke smrtnosti zaradi COVID-19 ali s COVID-19. Številke so v primerjavi s pomladnim obdobjem drastično visoke, kljub temu je stanje takšno, da vzbuja veliko zaskrbljenost, zato je vlada NIJZ naročila primerjavo smrtnosti med lanskim letom in preteklim petletnim obdobjem. A že brez tega lahko rečemo, da gre pri smrtnosti za tri glavne vzroke. Prvi vzrok je visoko število okužb, po statistiki visokega števila okužb je določen odstotek ljudi, ki gre na intenzivno terapijo in določen del teh tudi ne preživi. Vsaka smrt je tragična, še posebej sedaj, ko imamo cepivo, a ga ni dovolj na razpolago in se ve, da bi se to lahko zaustavilo in vsako dano življenje je dragocenost. Za številkami, ki kažejo število okužb, so ljudje," je dejal premier. "Slovenija ima osmo najstarejše prebivalstvo na svetu in to je drugi razlog za visoko umrljivost, tretji razlog za visoko število presežnih smrti pa je, da v zadnjih 15 letih nismo zgradili niti ene negovalne bolnišnice in niti enega doma za ostarele," je poudaril predsednik vlade Janez Janša. "Slovenija bi morala imeti v vsaki regiji eno negovalno bolnišnico, tudi na dolgotrajni oskrbi se ni naredilo popolnoma nič v zadnjih 15 letih," je še dejal predsednik vlade.
"Apeliram na potrpežljivost v naslednjih tednih. Vsi bi bili najbolj veseli, če bi lahko rekli, da gredo naslednji teden otroci v vrtce, šole, lahko se bomo družili, zborovali, ampak nismo še tam, treba bo še malo potrpeti in mislim, da to zmoremo, ker druge alternative tudi ni. S skupnimi napori lahko številke znižamo, začenjamo postopno odpravljati omejitvene ukrepe in začenjamo normalno življenje, lahko pa se obnašamo nonšalantno in čakamo, da bo epidemijo ustavila precepljenost, a v tem primeru bomo v tej situaciji do aprila," je bil jasen predsednik vlade Janez Janša. "Dobra novica v tej situaciji je, da je Slovenija ohranila kondicijo kot gospodarstvo in kot družba," je še povedal predsednik vlade Janez Janša in opozoril na zadnjo prodajo desetletne obveznice po negativni obrestni meri, kar je označil za zgodovinski dosežek. "Včasih smo zelo težko prodali kakšno obveznico z daljšo ročnostjo od petih let, ugodna javno-finančna situacija pa omogoča relativno hitro okrevanje, če bomo to sposobni izkoristiti," je še povedal predsednik vlade.
On koncu je še dejal, da je vlada 23.12. obravnavala osnutek načrta za okrevanje, ki se dodatno dopolnjuje, je tudi vsakodnevno javno predstavljen na spletnih straneh pristojnega ministrstva in "računamo, da bo evropska uredba, ki bo omogočila realizacijo teh načrtov sprejeta v obljubljenem terminu do konca februarja in da bodo sredstva že v letošnjem letu lahko prihajala v nacionalne sisteme držav članic EU in da bomo lahko tudi na tej podlagi nadoknadili veliko zamujenega na področju zdravstva in oskrbe starejših."
Predsednik vlade je v nadaljevanju odgovarjal tudi na vprašanja novinark in novinarjev. Kot je poudaril, je vlada upoštevala decembrski načrt, ki ga je predstavila javnosti in da je v času božično-novoletnih praznikov upoštevala tudi psihološke dejavnike. "Računali smo, da bo druženje, ki je bilo sproščeno v času praznikov takšno, da ne bo rizično. Priznati je treba, da je prihajalo tudi do rizičnih stikov, čeprav je večina prebivalstva ukrepe upoštevala," je poudaril predsednik vlade in ocenil, da je stanje vseeno boljše kot sicer, a imamo povečanje okužb zaradi sprostitev dejavnosti in druženja med prazniki. "A če bomo še malo stisnili zobe, bo to obvladljivo in bomo lahko prišli do sproščanja po regijah," je navedel predsednik vlade. "Razprava ali je odpiranje šol po regijah skladno z načeli, ki veljajo, je potekala v sredo in mnenje, ki je bilo tam izraženo, je bilo racionalno in na podlagi pogovora je bil tudi narejen načrt. Mnenje, ki je bilo izraženo, pa je bilo, da ukrepi ne pomenijo, da moramo izobraževanje spraviti na najnižji skupni imenovalec, ampak moramo zasledovati načelo sorazmernosti," je dejal predsednik vlade. Načelo ustavne enakosti pa se tako ali tako kaže ob zaključku šolanja, je še dejal premier in dodal, da bi obstajala tudi možnost, da bi se nekatere šole lahko podaljšale glede izobraževanja tudi v poletje. Kar se tiče šolanja po Evropi pa je predsednik vlade poudaril, da je na primer v Nemčiji trenutno podoben pristop kot pri nas. "Ko gre za varstvo otrok in vrtce, so vrtci odprti za tiste, ki delajo v kritični infrastrukturi, imajo pa v nekaterih šolah v nekaterih zveznih deželah organizirano za učence prve triade varstvo v šolah in šolanje na daljavo. Torej dopoldan, ko poteka šola na daljavo, je za par otrok zagotovljeno varstvo, kjer starši drugače ne morejo zagotoviti, to nišo bi lahko uporabil tudi naš šolski sistem v tistih regijah, kjer ne bo mogoče sprostiti šolanja prve triade," je dejal predsednik vlade. Kar se tiče cepljenja po regijah, pa je premier ponovno poudaril, da bo načrt predstavljen v torek. "Cepljenje bo v celoti prevzel NIJZ, ki tudi sicer pripravlja vsa cepljenja v državi in tudi načrt za cepljenje nastaja v okviru NIJZ," je dejal predsednik vlade in dodal, da bo od torka naprej narejen tudi logistični načrt, glede na to, da so sedaj vsaj za dva meseca v veliki meri znane količine prejetega cepiva, česar kak teden nazaj še ni bilo.
Premier Janez Janša je še dejal, da za to, da ne bi pogosto prihajalo do tega, da bo en teden nekaj odprto, naslednji teden pa zaprto, je tudi varovalka obeh markerjev na nacionalni ravni. Vlada se bo tudi reorganizirala, imeli bomo dve redni seji tedensko. Ob sredah popoldne bo seja posvečena izključno epidemiji, v četrtek pa bodo na sejah redne vladne teme. "Ukrepi vezani na COVID-19 bodo sprejeti že v sredo, z uveljavljanjem v ponedeljek, da bodo vsi, ki jih to zadeva, imeli dovolj časa, da se na to pripravijo," je še povedal predsednik vlade Janez Janša. Poudaril je še, da smo, kar se tiče številk, nekje v okvirjev držav EU. "Nihanja, ki so v številkah po nekaterih državah, so deloma zaradi tega, ker nekatere države ne beležijo statistik dnevno, temveč nekaj dnevno. Pri nas se statistike beležijo dnevno," je povedal predsednik vlade in dodal, da mnoge evropske države v tem trenutku podaljšujejo ukrepe. "Nemčija je podaljšala ukrepe najmanj do konca januarja, nekatere države, ki so napadene z nekim valom, ki ga ne znajo povsem razložiti v času po praznikih, recimo Nizozemska, pa nekatere ukrepe sprejemajo do konca februarja. Mi pa formalno ne moremo sprejeti ukrepa, ki ne bi veljal več kot en teden, zaradi dveh odločitev ustavnega sodišča ki sta zelo svojevrstni."
Premier je na vprašanje glede zaupanja ministrici Kustečevi dejal, da ministri uživajo njegovo zaupanje, dokler so ministri, zdravstvenega ministra pa, da upa, da dobimo čimprej. Dejal je tudi, da prvič sliši, da bi se Slovenija odpovedala cepivu Moderne. "Ravno obratno, dodatno smo naročili milijon doz cepiva in se pogovarjamo še o takšni številki ravno danes, kjerkoli lahko dodatno dobimo in da cepivo dobimo čimprej, to naročimo. Če sej kaj dogajalo prej, bomo to preučili," je povedal predsednik vlade. "Kar se tiče pogodbe za hitre teste, je nisem bral, saj jo je podpisal prejšnji minister. Kar se tiče Agencije, ki naj bi teste razveljavila, to ne drži in ne vem, zakaj se, kljub temu, da je Agencija objavila svoje stališče na spletni strani, to še vedno ponavlja. Ugotovile so se napake pri škatlici paličic za odvzem brisa, vse se sproti preverja. Ko sem sam prevzel resor, sem takoj naročil validacijo testov, ki se izvaja, in se je pokazalo, da je v okviru normativov, opravlja se še ena validacija in Agencija sproti kontrolira pošiljke. Poslan je bil tudi dopis vsem, ki teste uporabljajo, da naj vsako pomanjkljivost, ki jo odkrijejo, takoj sporočijo na agencijo, ki to preverja," je še povedal predsednik vlade Janez Janša.
Dodal je, da bi se učinek cepljenja na prebivalstvo moral poznati že v februarju, kar se pa tiče konca epidemije, pa je vsaka napoved o tem, da bo epidemije konec pred pomladjo, pretirana. Po besedah predsednika vlade je tudi interes za cepljenje izjemno visok, ne glede na ankete, ki kažejo, da se nekateri ne želijo cepiti. "Pripravljenost na cepljenje v kategoriji starejših nad 65 let, ki je najbolj ogrožena, je zelo veliko," je še povedal premier in poudaril, da je 60% precepljenost pomembna za to, da bomo lahko vsi normalno živeli in ne bodo potrebni drugi ukrepi za ustavljanje virusa. "Odstotek precepljenosti bo pomenil odstotek slovenske solidarnosti, toliko, kolikor se nas bo cepilo, tolikšen je odstotek solidarnosti v Sloveniji," je še dejal predsednik vlade.
Predsednik vlade Janez Janša je odgovarjal tudi na vprašanje glede konstruktivne nezaupnice, ki jo napoveduje koalicija KUL. "Mislim, da se nezaupnica napoveduje od aprila lani naprej, ko torej ni minil niti mesec, ko je vlada prisegla, pa je SD že napovedal konstruktivno nezaupnico. Od takrat naprej poslušam analitike, kako to v epidemiji ni običajno, je pa treba spoštovati postopek, a postopka doslej še ni. Začne se, ko nekdo skladno z ustavo, zakonom , poslovnikom, konstruktivno nezaupnico dejansko vloži. Če se bo to zgodilo 15. 1. in napoveduje, da bo seja teden kasneje, moram reči, da stranke bolj natančno spremljajo potek epidemije kot pa bi to kazalo iz predlogov, ki se jih daje za ustavitev. Računa se, da bomo takrat na vrhu vala, kar dejansko bomo z ukrepi, ki veljajo in niso najstrožji - nekatere evropske države so omejile gibanje na 50 metrov od stanovanja, lahko greste na zrak, v lekarno in trgovino, Slovenija tega nima, če bi jih uvedli, bi najbrž virus bistveno bolj omejili kot sicer, a dvomim, da to kot družba prenesemo brez konflikta, a če naslednji teden krivulje ne bodo obvladane, je jasno, da bo vrh epidemije ravno v času, ko nekateri računajo na razpravo o konstruktivni nezaupnici, torej se to uporablja v neke politične namene. Postopek je legitimen, kar pa se tiče moralne podlagi in ozadja, pa si sami ustvarite mnenje," je dejal predsednik vlade. "Novo vlado želijo sestaviti tisti, ki so vlado že imeli, isti predsedniki strank, ki niso bili izvoljeni niti v parlament in nam pridigajo o demokraciji in ustavnosti, je pa zanimivo, da pravijo, da bodo v letu in pol naredili vse tisto v času epidemije, kar na začetku mandata niso uspeli narediti v letu in pol brez epidemije. Kdor temu verjame, lahko verjame, samo iz te moke ne bo kruha, tudi če bo peka dana v peč. Trudimo se, da nas to čim manj obremenjuje, del javnosti pa to zelo obremenjuje, a mislim, da bo ta vlada delala normalno naprej tudi po 15. in 21., da bomo zaustavili epidemijo in tudi, da bomo uspešno zaključili mandat," je zaključil predsednik vlade.
Prvotno objavljeno tukaj.
Galerija
