Predsednik vlade Janez Janša odgovarjal na poslanska vprašanja
ponedeljek, 19. 6. 2006Na 18., junijski, redni seji je predsednik vlade odgovarjal na vprašanja poslank in poslancev. Tri vprašanja je postavila opozicija in enega koalicija. (nelektorirano)
Poslanec SD Matjaž Han je postavil prvo vprašanje:
Kdaj namerava vlada Republike Slovenije dokončno udejanjiti voljo volivk in volivcev, izraženo na referendumu novembra leta 2002, po kateri naj bi se Slovenske železnice organizirale v holding s tremi hčerinskimi družbami, ki bodo dejansko samostojno delovale na trgu, k čemur nas zavezujejo tudi direktive Evropske unije?
Kakšna je vladna strategija odpravljanja poslovnih, ter kadrovsko organizacijskih težav, s katerimi se vsakodnevno soočajo Slovenske železnice ter kdaj lahko davkoplačevalci pričakujejo, da bo državni proračun razbremenjen plačevanja milijard za pokrivanje tekočih izgub na slovenskih železnicah? Hvala lepa za odgovor. JANEZ JANŠA: Hvala za vprašanje. Stanje celotnega železniškega sistema v Sloveniji ni dobro in je posledica dolgoletnega zanemarjanja tega sistema. Tudi rezultat referenduma ni bil izveden, čeprav bi moral biti v skladu z zakonom realiziran že v letu 2003. Ta vlada je prevzela odgovornosti konec leta 2004, podedovala takšno stanje, ga rešuje kolikor je možno v tem času. Do konca letošnjega leta naj bi bili sprejeti predpisi, ki obravnavajo celoten paket železniške zakonodaje. To bi moralo vzpostaviti realno pravno normativno podlago za boljše delovanje samega sistema. Poleg tega pa se bodo uredili tudi odnosi med holdingom Slovenske železnice, agencijo, javno agencijo za železniški promet in pristojnim ministrstvom.
Ne drži, da tukaj vlada ali država v tem času ni izvedla tistih obveznosti, ki so izhajale iz te odločitve. Vlada je v glavnem naredila, res je da vsega tistega kar bi bilo treba narediti v samem sistemu ni bilo narejeno in so šle stvari nekoliko počasi.
Za finančno sanacijo sistema je bilo v tem času namenjenih 15 milijard tolarjev. Šlo je predvsem za dokapitalizacijo in prevzem dolga s strani države. Potem je šlo tukaj za skoraj milijardo in pol subvencij, predvsem za prestrukturiranje, za zmanjšanje števila zaposlenih. Za to je bilo sicer namenjeno v osnovi 2 milijarde tolarjev, vendar cilj ni bi realiziran, zato tudi sredstva niso bila izplačana. In seveda je šlo tudi za 30 milijard tolarjev poroštev, ki jih je dala država in s tem skoraj v celoti obveze, ki so bile sprejete, tudi izpolnila. In na strani železnic ni bilo sledenja tem načrtom v zadostni meri. Res je tudi, da v tem trenutku še nimamo nikoli doslej ga nihče ni pripravil in v tem trenutku še vedno nimamo dokončnih odgovorov na vprašanje do kdaj bomo sanirali celoten železniški sistem oziroma do kdaj smo to sposobni narediti in koliko sredstev smo za to sposobni nameniti. Izračuni namreč kažejo, da bi za celotno sanacijo potrebovali blizu, ali tam med 8 in 10 milijard evrov. To je velikanska investicija, ki daleč prekaša tudi doslej največjo nacionalno investicijo v avtocestnem omrežju in prej preden se tukaj lotimo posamičnih delov, bi potrebovali celotno sliko. Vlada bo v letošnjem letu zagotovila celotno sliko. Pripravljen bo tudi strateški načrt ali nacionalni načrt razvoja železniške infrastrukture do leta 2020 in znotraj resolucije o strateških in nacionalnih programih bomo za ta čas ali še nekoliko dlje, do leta 2023 namenili tudi ustrezen delež sredstev ali pa virov financiranja za to sanacijo oziroma za modernizacijo Slovenskih železnic. Ko bo ta okvir znan, bo tudi jasno v kolikšnem merilu predvsem pa s kakšnim tempom, ker predvsem za to vprašanje gre, v kakšnem časovnem obdobju smo to sposobni storiti. Skratka ko bo ta okvir znan, bo znana tudi časovna dimenzija.
Omenil bi še to, da proračun Republike Slovenije ne vsebuje nobenih postavk, ki bi omogočale pokrivanje izgub na železnicah in se to tudi ne počne. Proračunska sredstva so namenjena zgolj za pokrivanje stroškov obvezne gospodarske javne službe, ki jo izvajajo Slovenske železnice na področju vzdrževanja železniške infrastrukture.
Drugo vprašanje o uvedbi cerkvenega davka je postavil poslanec SNS, Sašo Peče:
Gospod Janez Janša, sprašujem vas, zakaj v sklop predvidenih socialno ekonomskih reform, kjer predvidevate dvig vseh davkov ne upoštevate tistega, ki bi uresničeval ustavno določbo? Hvala.
JANEZ JANŠA: Hvala, za vprašanje. Torej, cerkvenega davka vlada ne predvideva, smatramo, da novi davki niso potrebni, prej je potrebno kakšnega ukiniti. Kar se tiče pa prostovoljne narave potencialnega davka pa ta možnost obstaja že sedaj, dejanje prostovoljnih prispevkov verskim skupnostim je v davčnem sistemu Republike Slovenije urejeno, podprto z ustreznimi davčnimi instrumenti tako, da lahko vsak zavezanec bodisi pravna oseba ali posameznik, ki opravlja dejavnost uveljavlja znižanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju oziroma za donacije tudi za religiozne namene se do 0.3% davčnega prihodka. Vsaka fizična oseba pa lahko tudi zmanjša letno davčno osnovo za do 2% v primeru, če pač podari v naravi določeno stvar za religiozne namene. Kdor se želi prostovoljno za to odločiti se lahko odloči in Republika Slovenija že dolgo časa v svojem davčnem sistemu to upošteva kot olajšavo.
Kar se tiče ustavne ločenosti cerkve in države. To ločenost poznajo praktično vse evropske države in samo nekaj teh držav pozna tudi tako imenovani cerkveni davek v različnih izvedbah tako, da med tema dvema pojmoma enostavno ni neposredne korelacije. Hvala.
Tretje vprašanje je postavil poslanec LDS, dr. Matej Lahovnik: Spoštovani gospod predsednik vlade, zanima me kako razumete vlogo in pomen nacionalnega gospodarstva pri uresničevanju temeljnih razvojnih programov? To vas sprašujem še posebej zato, ker ste se odločili, da boste za 63 milijard tolarjev kupili finske oklepnike namesto domačih proizvajalcev.
JANEZ JANŠA: Hvala tudi za to vprašanje. Sem ga prav vesel, ker se pojavlja toliko neresnic v zvezi s to temo, da je dobra vsaka priložnost za odgovarjanje na takšna podtikanja. Prvič, kar se Hrvaške tiče. Na Hrvaškem šele poteka postopek za izbor ponudnika, ne vemo po kakšni ceno bo Hrvaška sprejela odločitev. Cena oklepnih vozil kategorij, kot so razpisane pri nas ali na Hrvaškem, se giblje glede na konfiguracijo tam med enim in šestimi milijoni evrov, odvisno kaj boste dali na ta oklep. In zato govoriti o tej razliki je, bom rekel za popolnega laika z osnovno šolo zelo zavajajoče, kaj šele za koga, ki se spozna na številke.
Kar se tiče domačega in tujega ponudnika. Oba ponudnika na tem razpisu ministrstva za obrambo ponujata tuj izdelek. Ne gre za konkurenco domačega in tujega ponudnika, gre enostavno za vprašanje koliko domačih delov ali pa doma proizvedenih delov domačega znanja in dela bo vgrajeno v eno ali drugo vozilo. Ponudnik, ki je bil izbran, je ponudil bistveno večji delež domače proizvodnje, tako da s tega vidika je bil izbran domač ponudnik.
Kar se tiče lastnikov podjetij. Pojavlja se zavajajoč podatek, da je lastnik sistemske tehnike oziroma tega ponudnika slovenski. Je eden od lastnikov manjšinski slovenski, to je Viator Vektor. Prejšnja vlada je za skromnih nekaj milijonov to podjetje prodala temu ponudniku, ta kupec, se pravi Viator Vektor pa je nemudoma to podjetje bistveno dražje prodal Štajerju. Štajer pa je v tem času prešel v last General Dinamics ameriškega podjetja. Tako, da gre za dva tuja podjetja, za dva tuja ponudnika, je popolnoma jasno, če brskate po internetu, poglejte še to, povsod piše in ne zavajati slovenske javnosti o tem, da je bil izbran finski dobavitelj, domač pa zapostavljen.
Kar se tiče cene in kvalitete, po informacijah, ki jih jaz imam, je bil izbran boljši in cenejši ponudnik. Ne vem, kako bi lahko ministrstvo opravičilo izbiro, če bi bilo obratno. Jaz ne vem, kako bi lahko to naredilo. Jaz mislim, da bi morali ministra pribijati na zatožno klop, če bi ravnal obratno. Glede na lastništvo obeh ponudnikov, tudi glede na lastnika sistemske tehnike se je treba vprašati, kam je šla ta razlika v ceni, ki obstaja med obema ponudnikoma. Me prav zanima, poleg tega pa je v vsakem primeru, v vsakem primeru v situaciji, kakršna je, ko gre za argument delovnih mest, možno tiste, ki se spoznajo na tovrstno proizvodnjo vključiti v izdelavo v obeh primerih. Ampak to ne pomeni, da gre za domači izdelek. V primeru ponudbe sistemske tehnike gre za 25% domačega prispevka, v primeru ponudnika, ki je bil izbran in zastopa finsko podjetje, gre za 30 oziroma nekaj več odstotkov domače proizvode. Kar se tiče cene v primerjavi z ostalimi državami, ki se zdaj tudi ukvarjajo s to nabavo, lahko to primerjate s Poljsko in še nekaterimi drugimi državami, ki so dokončale ali pa so v postopku izbora. In te cene so seveda primerljive, odvisne so pa tudi od količin, razlika je ali naročite 600, 1 500 ali pa 64 deljeno 135 izdelkov. Torej, želel bi si, da se to vprašanje res ne politizira, še posebej pa, da se to ne dela na podlagi zgrešenih podatkov ali pa celo lažnih podatkov kot je ta glede primerjave s Hrvaško.
Zadnje vprašanje je postavil poslanec DeSUS, mag. Franc Žnidaršič: Gospod predsednik državnega zbora, gospod predsednik vlade, ministri, kolegice in kolegi! Zasedenje evropskega sveta, ki ste se ga kot predsednik vlade udeležili v prejšnjem tednu je v slovensko zgodovino zapisalo še en pomemben dogodek, saj je bila sprejeta odločitev o vključitvi Slovenije v evro območje s 1.1.2007. Pretekli teden pa je evropska komisija objavila letno poročilo v o javnih financah v Evropski uniji v katerem med drugim ocenjuje tudi dolgoročno vzdržnost javnih financ v državah članicah tudi v naši državi. Spoštovani gospod predsednik, želel bi vas vprašati o vašem stališču do navedb oziroma projekcij vsebovanih v letnem poročilu, ki se nanašajo predvsem na povišanje proračunskega primanjkljaja in javnega dolga, ki ga evropska komisija pričakuje predvsem po letu 2020. Kaj namerava vlada storiti v izogib možni izpolnitvi teh napovedi? Nenazadnje smo pred časom lahko brali ocene, da je pokojninski sistem kakršnega imamo v Sloveniji danes do leta 2020 vzdržen brez korenitejših posegov. Kakšni so predvideni vladni ukrepi, ki bi preprečili uresničitev takšnih hudih napovedi in kaj je vlada Republike Slovenije to zadevno že storila doslej? Hvala lepa za odgovore.
JANEZ JANŠA: Hvala lepa za vprašanje, tudi za to, da je nekdo v tem spoštovanem zboru opazil dejstvo, da je bil pred dnevi sprejet odlok evropskega sveta, ki ugotavlja, da lahko Slovenija uvede evro s 1. januarjem leta 2007 kot edina med novimi članicami. Veseli me, da lahko odgovorim tudi na to vprašanje vezano na dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema. S tem se je namreč ogromno manipuliralo, evropska komisija je v letnem poročilu o javnih financah v Evropski uniji, seveda tudi v Sloveniji, povsem korektno ocenila razmere pri nas na podlagi podatkov, ki so itak uradni slovenski podatki. Podatki so tudi primerljivi in to stanje še zdaleč ni bilo takšno kot se je to skušalo prikazati v Sloveniji, tudi ne na tem segmentu vezanem na stanju v pokojninskem sistemu. Evropska komisija v letnem poročilu v tem segmentu ugotavlja naslednje: da v Sloveniji v tem trenutku niso potrebni nobeni kratkoročni varčevali ukrepi v pokojninskem sistemu, ugotavlja, da je Slovenija sprejela pokojninsko zakonodajo, ki bo zagotovila, da bodo pokojnine primerne in vzdržne do leta 2020 po socialno ekonomskem načelu, da je pokojninska reforma pokojninskega in invalidskega zavarovanja dokaj realno ocenila spremembe glede staranja prebivalstva in da je Slovenija uvedla prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki že daje rezultate. Iz poročila tudi izhaja, da staranje prebivalstva v prihodnjem desetletju še ne bo imelo pomembnejših učinkov na javno finančni primanjkljaj. Delež javnih izdatkov za pokojninsko zavarovanje je v bruto domačem proizvodu naj bi se tako ob nespremenjenih demografskih trendih do leta 2015 povečal za 0,6% bruto domačega proizvoda glede na današnjo raven in do leta 2020 za 1,3%.
Šele po letu 2020 bi lahko nastopile zelo resne razmere, če ne bo do takrat sprejetih nekaterih ukrepov ali pa če ukrepi, ki so že bili sprejeti in ki se načrtujejo, ne bodo dali svojih rezultatov. Ukrepi, ki bistveno izboljšajo to sliko, popravijo ali pa zmanjšajo pritisk na pokojninske izdatke, so naslednji. Prvi je povečanje gospodarske rasti; če bomo več ustvarjali, bo to bistveno manjši problem. Drugič, povečati stopnjo zaposlenosti; zadnji trendi so pozitivni, če se bodo nadaljevali, bo to bistveno zmanjšalo ta pritisk. Nadalje, povečati delež zavarovancev v celotnem prebivalstvu, tudi ohranjati ustrezno razmerje med aktivno in upokojeno populacijo, spodbujati večjo odgovornost posameznika za njegov socialen položaj in spodbujati vključevanje v prostovoljno pokojninsko zavarovanje.
V zvezi s tem vlada v letošnjem letu načrtuje spremembi dveh zakonov, ki sta zelo pomembni. Gre za novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. S tema novelama bo prišlo do ločitve kolektivnega in individualnega zavarovanja, ki bo omogočila prosto odločanje podjetij in posameznikov za produkte na trgu. Nadalje ločitev na obdobje varčevanja in izplačevanja pokojnin, davčno nevtralno pristopanje podjetij in zavarovancev med ponudniki ter odprava obveznosti in vezanosti minimalne zajamčene donosnosti. Zato, da se slika izboljša, so pomembni tudi nekateri drugi ukrepi iz okvira gospodarskih in socialnih reform. Recimo ukrep, da se spodbudi zgodnejše vstopanje mladih v zaposlitev, da se skrajša študijska doba, zato poteka reforma oziroma bolonjski proces. In tudi z raznimi ukrepi, med katerimi je najbolj pomemben prožnejši trg delovne sile, kar je eden od ključnih reformnih ukrepov. Če bo vse to izvedeno, potem tudi projekcija po letu 2020, tako kot se kaže doslej, ne bo kazala takšnih alarmantnih podatkov.
Poslanec SD Matjaž Han je postavil prvo vprašanje:
Kdaj namerava vlada Republike Slovenije dokončno udejanjiti voljo volivk in volivcev, izraženo na referendumu novembra leta 2002, po kateri naj bi se Slovenske železnice organizirale v holding s tremi hčerinskimi družbami, ki bodo dejansko samostojno delovale na trgu, k čemur nas zavezujejo tudi direktive Evropske unije?
Kakšna je vladna strategija odpravljanja poslovnih, ter kadrovsko organizacijskih težav, s katerimi se vsakodnevno soočajo Slovenske železnice ter kdaj lahko davkoplačevalci pričakujejo, da bo državni proračun razbremenjen plačevanja milijard za pokrivanje tekočih izgub na slovenskih železnicah? Hvala lepa za odgovor. JANEZ JANŠA: Hvala za vprašanje. Stanje celotnega železniškega sistema v Sloveniji ni dobro in je posledica dolgoletnega zanemarjanja tega sistema. Tudi rezultat referenduma ni bil izveden, čeprav bi moral biti v skladu z zakonom realiziran že v letu 2003. Ta vlada je prevzela odgovornosti konec leta 2004, podedovala takšno stanje, ga rešuje kolikor je možno v tem času. Do konca letošnjega leta naj bi bili sprejeti predpisi, ki obravnavajo celoten paket železniške zakonodaje. To bi moralo vzpostaviti realno pravno normativno podlago za boljše delovanje samega sistema. Poleg tega pa se bodo uredili tudi odnosi med holdingom Slovenske železnice, agencijo, javno agencijo za železniški promet in pristojnim ministrstvom.
Ne drži, da tukaj vlada ali država v tem času ni izvedla tistih obveznosti, ki so izhajale iz te odločitve. Vlada je v glavnem naredila, res je da vsega tistega kar bi bilo treba narediti v samem sistemu ni bilo narejeno in so šle stvari nekoliko počasi.
Za finančno sanacijo sistema je bilo v tem času namenjenih 15 milijard tolarjev. Šlo je predvsem za dokapitalizacijo in prevzem dolga s strani države. Potem je šlo tukaj za skoraj milijardo in pol subvencij, predvsem za prestrukturiranje, za zmanjšanje števila zaposlenih. Za to je bilo sicer namenjeno v osnovi 2 milijarde tolarjev, vendar cilj ni bi realiziran, zato tudi sredstva niso bila izplačana. In seveda je šlo tudi za 30 milijard tolarjev poroštev, ki jih je dala država in s tem skoraj v celoti obveze, ki so bile sprejete, tudi izpolnila. In na strani železnic ni bilo sledenja tem načrtom v zadostni meri. Res je tudi, da v tem trenutku še nimamo nikoli doslej ga nihče ni pripravil in v tem trenutku še vedno nimamo dokončnih odgovorov na vprašanje do kdaj bomo sanirali celoten železniški sistem oziroma do kdaj smo to sposobni narediti in koliko sredstev smo za to sposobni nameniti. Izračuni namreč kažejo, da bi za celotno sanacijo potrebovali blizu, ali tam med 8 in 10 milijard evrov. To je velikanska investicija, ki daleč prekaša tudi doslej največjo nacionalno investicijo v avtocestnem omrežju in prej preden se tukaj lotimo posamičnih delov, bi potrebovali celotno sliko. Vlada bo v letošnjem letu zagotovila celotno sliko. Pripravljen bo tudi strateški načrt ali nacionalni načrt razvoja železniške infrastrukture do leta 2020 in znotraj resolucije o strateških in nacionalnih programih bomo za ta čas ali še nekoliko dlje, do leta 2023 namenili tudi ustrezen delež sredstev ali pa virov financiranja za to sanacijo oziroma za modernizacijo Slovenskih železnic. Ko bo ta okvir znan, bo tudi jasno v kolikšnem merilu predvsem pa s kakšnim tempom, ker predvsem za to vprašanje gre, v kakšnem časovnem obdobju smo to sposobni storiti. Skratka ko bo ta okvir znan, bo znana tudi časovna dimenzija.
Omenil bi še to, da proračun Republike Slovenije ne vsebuje nobenih postavk, ki bi omogočale pokrivanje izgub na železnicah in se to tudi ne počne. Proračunska sredstva so namenjena zgolj za pokrivanje stroškov obvezne gospodarske javne službe, ki jo izvajajo Slovenske železnice na področju vzdrževanja železniške infrastrukture.
Drugo vprašanje o uvedbi cerkvenega davka je postavil poslanec SNS, Sašo Peče:
Gospod Janez Janša, sprašujem vas, zakaj v sklop predvidenih socialno ekonomskih reform, kjer predvidevate dvig vseh davkov ne upoštevate tistega, ki bi uresničeval ustavno določbo? Hvala.
JANEZ JANŠA: Hvala, za vprašanje. Torej, cerkvenega davka vlada ne predvideva, smatramo, da novi davki niso potrebni, prej je potrebno kakšnega ukiniti. Kar se tiče pa prostovoljne narave potencialnega davka pa ta možnost obstaja že sedaj, dejanje prostovoljnih prispevkov verskim skupnostim je v davčnem sistemu Republike Slovenije urejeno, podprto z ustreznimi davčnimi instrumenti tako, da lahko vsak zavezanec bodisi pravna oseba ali posameznik, ki opravlja dejavnost uveljavlja znižanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju oziroma za donacije tudi za religiozne namene se do 0.3% davčnega prihodka. Vsaka fizična oseba pa lahko tudi zmanjša letno davčno osnovo za do 2% v primeru, če pač podari v naravi določeno stvar za religiozne namene. Kdor se želi prostovoljno za to odločiti se lahko odloči in Republika Slovenija že dolgo časa v svojem davčnem sistemu to upošteva kot olajšavo.
Kar se tiče ustavne ločenosti cerkve in države. To ločenost poznajo praktično vse evropske države in samo nekaj teh držav pozna tudi tako imenovani cerkveni davek v različnih izvedbah tako, da med tema dvema pojmoma enostavno ni neposredne korelacije. Hvala.
Tretje vprašanje je postavil poslanec LDS, dr. Matej Lahovnik: Spoštovani gospod predsednik vlade, zanima me kako razumete vlogo in pomen nacionalnega gospodarstva pri uresničevanju temeljnih razvojnih programov? To vas sprašujem še posebej zato, ker ste se odločili, da boste za 63 milijard tolarjev kupili finske oklepnike namesto domačih proizvajalcev.
JANEZ JANŠA: Hvala tudi za to vprašanje. Sem ga prav vesel, ker se pojavlja toliko neresnic v zvezi s to temo, da je dobra vsaka priložnost za odgovarjanje na takšna podtikanja. Prvič, kar se Hrvaške tiče. Na Hrvaškem šele poteka postopek za izbor ponudnika, ne vemo po kakšni ceno bo Hrvaška sprejela odločitev. Cena oklepnih vozil kategorij, kot so razpisane pri nas ali na Hrvaškem, se giblje glede na konfiguracijo tam med enim in šestimi milijoni evrov, odvisno kaj boste dali na ta oklep. In zato govoriti o tej razliki je, bom rekel za popolnega laika z osnovno šolo zelo zavajajoče, kaj šele za koga, ki se spozna na številke.
Kar se tiče domačega in tujega ponudnika. Oba ponudnika na tem razpisu ministrstva za obrambo ponujata tuj izdelek. Ne gre za konkurenco domačega in tujega ponudnika, gre enostavno za vprašanje koliko domačih delov ali pa doma proizvedenih delov domačega znanja in dela bo vgrajeno v eno ali drugo vozilo. Ponudnik, ki je bil izbran, je ponudil bistveno večji delež domače proizvodnje, tako da s tega vidika je bil izbran domač ponudnik.
Kar se tiče lastnikov podjetij. Pojavlja se zavajajoč podatek, da je lastnik sistemske tehnike oziroma tega ponudnika slovenski. Je eden od lastnikov manjšinski slovenski, to je Viator Vektor. Prejšnja vlada je za skromnih nekaj milijonov to podjetje prodala temu ponudniku, ta kupec, se pravi Viator Vektor pa je nemudoma to podjetje bistveno dražje prodal Štajerju. Štajer pa je v tem času prešel v last General Dinamics ameriškega podjetja. Tako, da gre za dva tuja podjetja, za dva tuja ponudnika, je popolnoma jasno, če brskate po internetu, poglejte še to, povsod piše in ne zavajati slovenske javnosti o tem, da je bil izbran finski dobavitelj, domač pa zapostavljen.
Kar se tiče cene in kvalitete, po informacijah, ki jih jaz imam, je bil izbran boljši in cenejši ponudnik. Ne vem, kako bi lahko ministrstvo opravičilo izbiro, če bi bilo obratno. Jaz ne vem, kako bi lahko to naredilo. Jaz mislim, da bi morali ministra pribijati na zatožno klop, če bi ravnal obratno. Glede na lastništvo obeh ponudnikov, tudi glede na lastnika sistemske tehnike se je treba vprašati, kam je šla ta razlika v ceni, ki obstaja med obema ponudnikoma. Me prav zanima, poleg tega pa je v vsakem primeru, v vsakem primeru v situaciji, kakršna je, ko gre za argument delovnih mest, možno tiste, ki se spoznajo na tovrstno proizvodnjo vključiti v izdelavo v obeh primerih. Ampak to ne pomeni, da gre za domači izdelek. V primeru ponudbe sistemske tehnike gre za 25% domačega prispevka, v primeru ponudnika, ki je bil izbran in zastopa finsko podjetje, gre za 30 oziroma nekaj več odstotkov domače proizvode. Kar se tiče cene v primerjavi z ostalimi državami, ki se zdaj tudi ukvarjajo s to nabavo, lahko to primerjate s Poljsko in še nekaterimi drugimi državami, ki so dokončale ali pa so v postopku izbora. In te cene so seveda primerljive, odvisne so pa tudi od količin, razlika je ali naročite 600, 1 500 ali pa 64 deljeno 135 izdelkov. Torej, želel bi si, da se to vprašanje res ne politizira, še posebej pa, da se to ne dela na podlagi zgrešenih podatkov ali pa celo lažnih podatkov kot je ta glede primerjave s Hrvaško.
Zadnje vprašanje je postavil poslanec DeSUS, mag. Franc Žnidaršič: Gospod predsednik državnega zbora, gospod predsednik vlade, ministri, kolegice in kolegi! Zasedenje evropskega sveta, ki ste se ga kot predsednik vlade udeležili v prejšnjem tednu je v slovensko zgodovino zapisalo še en pomemben dogodek, saj je bila sprejeta odločitev o vključitvi Slovenije v evro območje s 1.1.2007. Pretekli teden pa je evropska komisija objavila letno poročilo v o javnih financah v Evropski uniji v katerem med drugim ocenjuje tudi dolgoročno vzdržnost javnih financ v državah članicah tudi v naši državi. Spoštovani gospod predsednik, želel bi vas vprašati o vašem stališču do navedb oziroma projekcij vsebovanih v letnem poročilu, ki se nanašajo predvsem na povišanje proračunskega primanjkljaja in javnega dolga, ki ga evropska komisija pričakuje predvsem po letu 2020. Kaj namerava vlada storiti v izogib možni izpolnitvi teh napovedi? Nenazadnje smo pred časom lahko brali ocene, da je pokojninski sistem kakršnega imamo v Sloveniji danes do leta 2020 vzdržen brez korenitejših posegov. Kakšni so predvideni vladni ukrepi, ki bi preprečili uresničitev takšnih hudih napovedi in kaj je vlada Republike Slovenije to zadevno že storila doslej? Hvala lepa za odgovore.
JANEZ JANŠA: Hvala lepa za vprašanje, tudi za to, da je nekdo v tem spoštovanem zboru opazil dejstvo, da je bil pred dnevi sprejet odlok evropskega sveta, ki ugotavlja, da lahko Slovenija uvede evro s 1. januarjem leta 2007 kot edina med novimi članicami. Veseli me, da lahko odgovorim tudi na to vprašanje vezano na dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema. S tem se je namreč ogromno manipuliralo, evropska komisija je v letnem poročilu o javnih financah v Evropski uniji, seveda tudi v Sloveniji, povsem korektno ocenila razmere pri nas na podlagi podatkov, ki so itak uradni slovenski podatki. Podatki so tudi primerljivi in to stanje še zdaleč ni bilo takšno kot se je to skušalo prikazati v Sloveniji, tudi ne na tem segmentu vezanem na stanju v pokojninskem sistemu. Evropska komisija v letnem poročilu v tem segmentu ugotavlja naslednje: da v Sloveniji v tem trenutku niso potrebni nobeni kratkoročni varčevali ukrepi v pokojninskem sistemu, ugotavlja, da je Slovenija sprejela pokojninsko zakonodajo, ki bo zagotovila, da bodo pokojnine primerne in vzdržne do leta 2020 po socialno ekonomskem načelu, da je pokojninska reforma pokojninskega in invalidskega zavarovanja dokaj realno ocenila spremembe glede staranja prebivalstva in da je Slovenija uvedla prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki že daje rezultate. Iz poročila tudi izhaja, da staranje prebivalstva v prihodnjem desetletju še ne bo imelo pomembnejših učinkov na javno finančni primanjkljaj. Delež javnih izdatkov za pokojninsko zavarovanje je v bruto domačem proizvodu naj bi se tako ob nespremenjenih demografskih trendih do leta 2015 povečal za 0,6% bruto domačega proizvoda glede na današnjo raven in do leta 2020 za 1,3%.
Šele po letu 2020 bi lahko nastopile zelo resne razmere, če ne bo do takrat sprejetih nekaterih ukrepov ali pa če ukrepi, ki so že bili sprejeti in ki se načrtujejo, ne bodo dali svojih rezultatov. Ukrepi, ki bistveno izboljšajo to sliko, popravijo ali pa zmanjšajo pritisk na pokojninske izdatke, so naslednji. Prvi je povečanje gospodarske rasti; če bomo več ustvarjali, bo to bistveno manjši problem. Drugič, povečati stopnjo zaposlenosti; zadnji trendi so pozitivni, če se bodo nadaljevali, bo to bistveno zmanjšalo ta pritisk. Nadalje, povečati delež zavarovancev v celotnem prebivalstvu, tudi ohranjati ustrezno razmerje med aktivno in upokojeno populacijo, spodbujati večjo odgovornost posameznika za njegov socialen položaj in spodbujati vključevanje v prostovoljno pokojninsko zavarovanje.
V zvezi s tem vlada v letošnjem letu načrtuje spremembi dveh zakonov, ki sta zelo pomembni. Gre za novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. S tema novelama bo prišlo do ločitve kolektivnega in individualnega zavarovanja, ki bo omogočila prosto odločanje podjetij in posameznikov za produkte na trgu. Nadalje ločitev na obdobje varčevanja in izplačevanja pokojnin, davčno nevtralno pristopanje podjetij in zavarovancev med ponudniki ter odprava obveznosti in vezanosti minimalne zajamčene donosnosti. Zato, da se slika izboljša, so pomembni tudi nekateri drugi ukrepi iz okvira gospodarskih in socialnih reform. Recimo ukrep, da se spodbudi zgodnejše vstopanje mladih v zaposlitev, da se skrajša študijska doba, zato poteka reforma oziroma bolonjski proces. In tudi z raznimi ukrepi, med katerimi je najbolj pomemben prožnejši trg delovne sile, kar je eden od ključnih reformnih ukrepov. Če bo vse to izvedeno, potem tudi projekcija po letu 2020, tako kot se kaže doslej, ne bo kazala takšnih alarmantnih podatkov.