Predsednik vlade Janez Janša o aktualnih temah zasedanja Evropskega sveta

“Razprava o COVID-19 je bila daljša in bolj žgoča ter pomembna, kar se tiče medsebojne informiranosti, kot je bilo sprva načrtovano, kajti Srednji in Vzhodni del Evrope je v valu širitve okužb in nekatere države so zelo prizadete, verjetno najbolj doslej v času pandemije,” je uvodoma dejal premier, ki je kot pomembno izpostavil korelacijsko dejstvo, ki se je pokazalo, ko so preučevali situacijo od države do države. “Imamo dvojno korelacijo, in sicer med številom okužb in hospitalizacijami na eni strani in deležem precepljenosti prebivalstva po posamičnih državah na drugi in korelacijo med tem, koliko starejših nad 50+ let je cepljenih, in število smrti. Manj kot je cepljenih, starih nad 50 let, več je mrtvih,” je dejal Janez Janša in dodal, da so nekatere države na robu razpada zdravstvenega sistema. “Slovenija pomaga, tudi Romuniji na primer smo dali pomoč,” je dejal predsednik vlade.

Kot je poudaril v nadaljevanju, je bila osrednja tema zasedanja, tema o cenah energije in o pomanjkanju nekaterih virov. “Sam sem kolege spomnil na to, da smo takšno razpravo začeli v času našega prvega predsedstva Svetu EU v letu 2008 in nekateri zaključki, ki smo jih sprejemali junija 2008, so se pravzaprav v besedilu zelo skladali s tem, o čemer smo odločali včeraj,” je dejal predsednik vlade. Nadaljeval je, da “dvig cen energije vpliva tudi na spiralo dviga cen drugih storitev in produktov in iz tega vidika je zagotovo pričakovati, da bo ta tema tudi ena od osrednjih tem decembrskega vrha. Tudi Komisija je dobila nekatere zadolžitve, da pripravi dodatne podatke,” je dejal predsednik vlade in spomnil, da gre za nadaljevanje stare razprave o tem, koliko zavezanost našim podnebnim ciljem za ogljično nevtralno Evropo po letu 2050, pa tudi programa pripravljenosti na redukcijo za 55% glede na izhodiščno stanje do leta 2030, vpliva na to podražitev. “Nekaterih odgovorov še nimamo. Dejstvo pa je, da gre za klasičen pojav rebalansiranja svetovne ekonomije, kjer smo tako EU kot tudi ZDA, Kitajska pa to ves čas počne, za blaženje posledic po pandemiji reagirali s povečano količino denarja oziroma sredstev na trgu, kar avtomatsko povzroči večje povpraševanje, večja ponudba pa temu težko sledi. Ne soočamo se le z dvigom cen energije, ampak tudi s pomanjkanjem številnih produktov, pol produktov, cene pa se dvigujejo, dražji transport vpliva tudi na podražitev hrane, vse to pa se odraža na inflaciji,” je povedal predsednik vlade. Spomnil je, da se EU torej ponovno ukvarja s podobnimi problemi, s katerimi so se začeli ukvarjati že leta 2008. “Vsi upamo in verjamemo, da smo se iz tega, kar je takrat sledilo v smislu finančne in gospodarske krize toliko naučili, da bo to obdobje sedaj drugačno, da ti šoki in rebalansiranje svetovne ekonomije ter evropski del tega procesa ne bo enkraten šok z drastičnimi posledicami, ki bodo vplivale na blaginjo ljudi ter povzročile daljšo recesijo, ampak da se bo to porazporedilo na daljše obdobje in da to ne bo vplivalo na okrevanje po pandemiji,” je dejal predsednik vlade.

Prav tako je poudaril, da se je potrdil pristop Evropske komisije v njenem načrtu ukrepov za spopad s tem problemom, še posebej, ko gre za vpliv podražitve energije na blaginjo prebivalstva. “Različne države bodo uporabile različne instrumente. Dejstvo pa je, da globalno na podražitev surovin tudi z vsemi orodji, ki jih predlaga Evropska komisija, ni možno vplivati na to, da se cene na trgu ne bodo spreminjale. EU je omejena tudi s pravili evropskega trga, ki so delno fleksibilna, v celoti pa se ne morejo izničiti,” je dejal predsednik vlade. Nadaljeval je, da je bilo veliko razprave tudi o tem, koliko je lahko nuklearna energija vir energije v tem tranzicijskem času do brezogljične Evrope. “Izračuni kažejo, da tranzicije brez nuklearne energije ni mogoče izvesti,” meni premier in nadalje ugotavlja, da “če nuklearno energijo iz tega procesa in naporov izključimo, je edina druga možnost tranzicijske energije zemeljski plin. Če bi pristali na to, pristanemo tudi na 90% odvisnost EU od zunanjih faktorjev, saj 90% zemeljskega plina uvažamo, surove nafte pa uvažamo 97%,” je dejal predsednik vlade. “Delež obnovljivih virov energije v evropski energetski bilanci v naslednjem srednjeročnem obdobju ne bo mogel nadomestiti izpada ogljičnih virov brez uporabe nuklearne energije in ta zavest je več ali manj prevladala, čeprav zaradi političnih razlogov nekaj držav nasprotuje omembi jedrske energije v tem procesu, čeprav tudi te države, povezane v skupni energetski trg, že danes uporabljajo energijo iz evropskih nuklearnih elektrarn,” je dejal predsednik vlade. “Ta razprava bo šla še naprej, a preboj je bil dosežen s tem, ko je Komisija predstavila ukrepe in jedrsko energijo eksplicitno omenila kot tranzicijski vir energije v tem času,” je dejal predsednik vlade in dodal, da daljšo razpravo na to temo pričakuje tudi na decembrskem vrhu, ko bo vpliv podražitev v EU še bolj simetričen.

Druga najdaljša razprava je potekala danes o migracijah. “Tu dozoreva spoznanje, da se je mogoče s tem problemom soočati samo tako, da EU prvenstveno zavaruje lastne meje, tako zunanje kot schengenske meje in da bo treba slej kot prej to dvoje izenačiti. V tem trenutku tri države čakajo na sprejem v schengen, imajo izpolnjene vse tehnične pogoje in nosijo velik del odgovornosti za varno Evropo na svojih ramenih, a formalno še niso v schengenskem območju,” je dejal predsednik vlade Janez Janša. “Slovenija ima schengensko mejo, nima pa zunanje meje EU in mi si želimo, da se ta meja premakne čimprej na mejo med Hrvaško in BiH in smo tudi pripravljeni pomagati pri varovanju te meje, in to nadproprocionalno,” je dejal predsednik vlade. Evropski voditelji so včeraj imeli tudi krajšo razpravo o Poljski. Razprava je bila po besedah predsednika vlade bistveno bolj umirjena od dogajanj v Evropskem parlamentu. “Ključni zaključek je bil, da je treba rešitve iskati skupaj s Poljsko, ne pa proti Poljski,” je dejal predsednik vlade Janez Janša.

Eden najpomembnejših delov v zaključkih Evropskega sveta je poglavje o digitalni preobrazbi. “Tu poteka skoraj zadnja faza usklajevanja aktov o digitalnih storitvah in digitalnem trgu. Oba akta sta izjemno pomembna, nekaj dilem je še odprtih, a obenem vlada dokaj visoka enotnost v zvezi s tem, kaj je potrebno storiti,” je dejal predsednik vlade. Eno od odprtih vprašanj je pravo ravnotežje med načeli odprtosti digitalnega trga in med načelom varnosti, saj včasih prideta obe načeli v svoje nasprotje in treba je poiskati prave formule, ko gre za urejanje tega.

“Včeraj smo tudi uspešno uskladili poglavje zunanjih odnosov, kjer smo na naš predlog dali vso podporo beloruski opoziciji s podporo vsem političnim zapornikom in s pozivom režimu, da prekine s tem,” je dejal predsednik vlade. Nadaljeval je, da je bila ena od osrednjih tem včerajšnjih razprav tudi trgovina, kjer je bila razprava razmeroma kratka. “Dejstvo je, da je EU še vedno trgovinska velesila v svetu, in da je E U za 75 držav v svetu prvi trgovinski partner, res pa je, da ponekod naš delež pada kot na primer v Južni Ameriki, tako da je bilo precej razprave, kako pospešiti usklajevanje trgovinskih sporazumov, ker imajo različne države različne interese, to pa povzroča škodo vsem,” je še dejal premier.

V nadaljevanju je odgovarjal tudi na novinarska vprašanja. V povezavi z vprašanje o Poljski je premier dejal, da se je večina strinjala, da če pride do problemov v okviru EU obstajajo predvideni postopki, ki naj tečejo s čim manj politizacije. “Evropsko pravo je primarno tam, kjer so pristojnosti prenešene na EU. Kjer pristojnosti niso prenešene, pa je v pristojnosti nacionalnega prava in tu je različno tolmačenje,” je dejal premier. Nadaljeval je, da je poljski predsednik vlade predstavil razmere v njihovem pravosodju, zaradi katerih je prišlo do problemov. “Te razmere so bile predstavljene precej dramatično – korupcija, nepotizem med sodniki,” je povedal premier in dodal, da je Evropski parlament sprejel resolucijo, kjer poljskemu Ustavnemu sodišču očita, da je politično izbrano. “Če bo to odslej kriterij, je Slovenija naslednja na vrsti, ki bo odprla razpravo o politični izbiri ustavnih sodnikov, kajti če so politično izbrani ustavni sodniki nelegitimni, imamo tudi v Sloveniji veliko težavo glede tega,” je bil jasen premier Janša.

Glede dviga cen energentov in povezanostjo z zelenim prehodom, pa je predsednik vlade dejal, da je za razliko od tega, kar se je zgodilo leta 2008 in 2009, ko je dvig cen in podražitev življenja in gospodarska kriza zeleno tranzicijo umaknila iz dnevnih redov vseh evropskih institucij za nekaj let in je trajalo do začetka okrevanja, da se je naslavljanje tega problema vrnilo na agende, je velika večina za to, da se to ne zgodi, predvsem, ker je eden pomembnih vzrokov za šokantne dvige v tako kratkem času, v odvisnosti EU od drugih držav, ko gre za zemeljski plin in za nafto. “Če govorimo o strateški avtonomiji, je jasno, da Evropa ne bo dosegla realne stopnje strateške avtonomije, dokler ne bo nadomestila teh virov in odpravila te strateške odvisnosti v energiji od tretjih dejavnikov,” je dejal premier in nadaljeval: “Razprava je torej sedaj drugačna, res pa je, da je več ali manj jasno, da brez vključevanja nuklearne energije, podnebnih ciljev ni mogoče doseči in se to ne izide kakorkoli obračate številke.”

“Tema, ki v zvezi s tem ne odmeva, je pa ključna, so inovacije. Za uresničitev podnebnih ciljev do leta 2030 in leta 2050 potrebujemo nekatere tehnološke preboje, ki jih danes še nimamo. Ni namreč mogoče vsega prometa spraviti na električni pogon, o čemer so načrti, če na zemlji ni dovolj litija, da naredimo vse baterije, potrebne za to, da bo vsi vozili na elektriko,” je povedal predsednik vlade in nakazal, da potrebujemo rešitev, ki bi nadomestila litij.

“Zeleni prehod v tem času, ko smo dejansko na začetku neke, upajmo čim krajše energetske krize, moramo jemati kot rešitev in ne kot problem, treba se je zavedati tudi realnosti situacije in omejitev in tu je treba doreči, da se nuklearna energija vključi v dovoljen in nesankiconiran vir v tem prehodnem obdobju,” je zaključil predsednik vlade Janez Janša.

Prvotno objavljeno tukaj.