Predsednik vlade Janez Janša je odgovarjal na vprašanja poslank in poslancev

Na 15., marčevski, redni seji je predsednik vlade odgovarjal na vprašanja poslank in poslancev. Tri vprašanja je postavila opozicija in enega koalicija. (nelektorirano) Prvi poslansko vprašanje je postavil Miran Potrč, poslanec SD. Miran Potrč: Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo sprejela načela prostega pretoka dela kapitala in storitev. Prvi učinki tega se kažejo v povečanem interesu tujih investitorjev za enkrat posebej na področju telekomunikacij in bančništva. Gotovo se bodo okrepili tudi na področju energetike, prometne infrastrukture z drugih najbolj propozivnih gospodarskih panog. Vlada si je za enega od prednostnih cilj zastavila izstop države iz gospodarstva, žal v tej smeri v letu in pol ni storila veliko za izjemo sporne prodaje deležev v družbi Mercator. V svojih usmeritvah se je vlada odločila za model privatizacije 26xw kar pomeni 26% državnih sredstev, 26% ali 27% pa strateških oziroma portfelijski investitorji ne glede na gospodarsko panogo, tržno uspešnost, stopnjo razvoja, strateški pomen in podobno. V Socialnih demokratih smo tako pavšalno določen model šteli za neustrezen. Vedno smo bili prepričani, da se je za konkreten model potrebno odločati s premislekom upoštevaje konkretne okoliščine in cilje. Videti je treba, da tudi vi v primeru lastninjenja Ljubljanske banke iščete različne rešitve druge pod tega modela. Glede na velik pomen in posledice modelov privatizacije, glede na nejasna stališča vlade v zvezi z njimi, glede na javnosti znane razlike v njih tudi med koalicijskimi strankami in glede na nekatera ugibanja, da so te razlike tudi “posebni” razlogi gospoda Damjana za odstop z mesta ministrstva vas spoštovani, predsednik vlade sprašujem, kakšna so in je dejanska strategija vlade v procesu privatizacije in umika države iz gospodarstva, kakšni so njeni konkretni programi, po kakšnih modelih in v kakšnem roku bodo realizirani? Ob pričakovanem povečanem interesu tujih investitorjev vlada verjetno razmišlja o varovanju nacionalnih interesov. Sprašujem vas, kateri so konkretni nacionalni interesi, po kakšnih kriterijih se določajo ter kako in kdaj jih namerava realizirati? In končno, glede na gornja vprašanja vas sprašujem, ali lahko že kaj konkretnega poveste o modelu privatizacije ljubljanske banke, kako na ta proces vplivajo razlike med vladnimi strankami in koliko je na ta proces in razlike vplival tudi odstop ministra Damijana? Janez Janša: Dejansko zadeva najbolj aktualno trenutno dogajanje s tem, da obstaja razkorak med dejanskim stanjem in med načrtovanimi reformnimi ukrepi. V kolikor tega razkoraka ne bi bilo, ti ukrepi tudi ne bi bili potrebni. Stanje ni takšno kot bi si ga predstavljali kot idealno, zato ga želimo modernizirati. Del te modernizacije je tudi dokončanje procesa privatizacije, ponavljam še enkrat, da to delamo zato, ker to doslej ni bilo narejeno, v kolikor bi bilo bi bilo slovensko gospodarstvo bolj razvito, bi bilo že bolj naprej, ampak stanje je takšno. In ko gre za ta proces v tem mandatu tudi nič ne zamujamo. V dokumentih, ki vežejo to koalicijo, to vlado in tudi v obljubah, ki smo jih dali smo obljubili privatizacijo, ki pa bo premišljena in v nekaterih delih postopna. In za enkrat smo popolnoma v skladu s časovnico, ki je bila postavljena. V tem trenutku razpolagamo s predlogi delovnih skupin praktično za vse strateške panoge oziroma podjetja in bančne institucije razen za oba paradržavna sklada do predloga ali izdelava predloga privatizacije ali pa bodoče vloge obeh paradržavnih skladov se bo delovna skupina, ki je bila za to ustanovljena opredelila oziroma izdelala ta delovni predlog v kratkem. S tem bomo na tej delovni ravni zaokrožili naše delo in potem sledi formalna procedura tako kot je določena v zakonodaji. V tem trenutku zato ne moremo govoriti o tem, da obstajajo razhajanja v zvezi s koncepti privatizacije, kjer vlada še nobenega od teh konceptov ni potrdila in to tudi ni bilo načrtovano. Postopki so v fazi priprav. V nekaterih primerih je bila delna privatizacija že izvedena Nova ljubljanska banka je tak primer, tukaj imamo tujega strateškega partnerja s pomembnim lastniškim deležem in prej preden vlada sprejme nadaljnji postopek oziroma se odloči o nadaljnjem postopku privatizacije želimo ta korak kolikor je mogoče uskladiti tudi s strateškim partnerjem, ki je bil izbran že v prejšnjem mandatu. V zvezi z izhodišči na podlagi katerih se pogajamo, s strateškim partnerjem ni nikakršnih razhajam v koaliciji in v vladi, tudi ni bilo nikakršnih razhajanj na relaciji z ministrom, ki je odstopil. Kaj je to nacionalni interes? Nacionalni interes v gospodarstvu je dobro stoječe, dobro delujoče gospodarstvo, ki je sposobno dosegati tolikšno stopnjo rasti, da je na tej podlagi možno realno blaginjo. To je naš nacionalni interes. V posamičnih gospodarskih panogah gre tudi za pravo razmerje med odgovornostjo in med pristojnostjo. Eno od teh področij, kjer je treba zasledovati tudi to razmerje, je bančni sistem, kjer v končni fazi država oziroma Banka Slovenije v kolikor banke same tega niso sposobne, garantira za depozite bank, ki gredo v stečaj. Tukaj imamo nekoliko unikatno rešite glede na ostale tranzicijske države oziroma nove države članice Evropske unije. Zadeva ni tako preprosta kot se je to v zadnjih dneh poskušalo prikazati v javnosti in tukaj je treba upoštevati tudi pristop, ki bo zagotovil dolgoročno stabilnost slovenskega finančnega sistema. Formula 26xy ni absolutna. V nekaterih podjetjih ali panogah, seveda nima nikakršnega pomena, da država obdrži četrtinsko lastništvo. To je smiselno in potrebno tam, kjer se na ta način zagotavlja prisotnost neke panoge ali pa neke dejavnosti doma, možnost vplivanja na neke strateške odločitve, ne pa hkrati tudi na tekoče poslovanje. In ta formula je pač in to je navedeno v tem okviru gospodarskih in socialnih reform, uporabna v nekaterih konkretnih primerih. Drugo vprašanje opozicije je postavil Sašo Peče, poslanec SNS. Sašo Peče: Struktura proračunskih prihodkov prikazuje po eni strani najsi bo nevednost, ignoranco ali pa na nesposobnost vlade Republike Slovenije, kajti dejstvo je, da vlada kot nosilka javnih financ v naši državi spodbuja tako imenovano rast davčnih prihodkov. Dejstvo je, da med vsemi prihodki v okviru naše države davčni prihodki zavzemajo preko 92% vseh prihodkov, kar po drugi strani pomeni, da se država ali pa ministrstvo za finance po moji oceni pa vlada Republike Slovenije vklepa tistih finančnih prihodkov, na katere seveda ne državljani ne morejo vplivati, kajti dejstvo je, da davke in ostale takse morajo poravnati drugače so pač v prekršku. In, da lahko država seveda pod predpostavko oziroma pod skupnim imenovalcem, da je popolnoma nesposobna vedno znova le povečuje in uvaja nove davke. V zvezi s tem dovolite, da izpostavim torej še vedno večanje oziroma težnjo po povečevanju tega instrumenta torej davčne politike, ki po moji oceni nakazuje zgolj na lakomnost in pa požrtnost slovenske vlade. Dejstvo je, da so v pripravi dva zakona, dva nova davčna zakona, katerih posledica bo dodatna davčna obremenitev za državljanke in pa državljane Republike Slovenije. Prvič za zadev na nepremičnine, ob tem ne smemo pozabiti, da smo nepremičnine že do sedaj, oziroma sedaj obremenjene s tremi davki, prvič, davek na dodano vrednost, davek na promet z nepremičninami, in ne nazadnje premoženjski davek, kakor tudi imajo lokalne skupnosti možnost, da nabijajo davke na nepremičnine, skozi tako imenovano takso za uporabo stavbnih zemljišč. Da vam pa to seveda ne bi bilo dovolj, to govorite pod predpostavko, da boste s tem pobrali od državljanov dodatnih 30 milijard slovenskih tolarjev, ste pa seveda v napovedniku svojega dela seznanili državni zbor in pa del javnosti, seveda, na zelo, po moji oceni, nekorekten in zavajajoč način. Pripravljate tudi novo obdavčitev davkov na prevozna sredstva, navkljub temu, da so prevozna sredstva že v obstoječem sistemu trikrat obdavčena. Gospod Janša zanima me, kolikšne bodo te obdavčitve – držijo besede, ki prihajajo s strani ministrstva za finance, da naj bi šlo v obdavčitvi na nepremičnine kar za 2%, kar pomeni, da vam bi vsak lastnik nepremičnine …/Opozorilni znak za konec razprave./… če vas izpostavim kot osebo vlade v 50-ih letih namenil finančna sredstva, ki predstavljajo tržno vrednost določene nepremičnine. Janez Janša: Najprej naj povem, da je namen davčne reforme, ki se je pripravila, prvič poenostaviti davčni sistem, drugič pa davčno breme nekoliko prerazporediti, predvsem pa zmanjšati. Eden od pomembnih ciljev reforme je oziroma reform je zmanjšanje javne porabe. Zato je možno seveda govoriti tudi o zmanjšanju potrebnih davčnih prihodkov, vendar ne v celoti. Že z odpravo davka na izplačane plače oziroma plačno listo, bo izpad v proračunu in ta postopek se je že začel, ta davek smo začeli odpravljati že v letošnjem letu, bo med proračunskimi viri, odvisno ali štejemo samo posredno ali neposredno med 80 in 120 milijardami tolarjev manj. Zdaj, toliko ni možno privarčevati, še posebej ne naenkrat, zato je treba seveda poiskati bolj primeren vir z vidika produktivnosti in zaradi tega je seveda načrtovana nekoliko večja obremenitev potrošnje in neproduktivnega premoženja. Govorjenje o tem, da se bo zdaj kar vse nepremičnine obdavčile in vse avtomobile, je seveda govorjenje na pamet. Ko bo, pač zakon, ki se pripravlja, v proceduri, boste tudi videli zelo konkretne predloge. V vsakem primeru pa seveda gre za nek premik, ki ga je potrebno narediti, v kolikor želimo ustvariti pogoje za hitrejšo gospodarsko rast in za hitrejši razvoj in napredek. V obstoječih razmerjih tega ni možno narediti. Zdaj, lahko vam postrežem z nekaterimi izračuni, ki so bili v tem zadnjem času narejeni. Dejstvo je, da so seveda davčne spremembe vedno občutljive, da vsak preračunava možne učinke in svoje lastne pozicije, ampak vlada, pa tudi ta državni zbor mora imeti pred seboj, seveda tudi splošne koristi. V kolikor bi želeli nadomestiti prilive v proračun, na račun ukinitve davkov na izplačane plače in bi to nadomestilo z dvigom obeh stopenj davka na dodano vrednost, potem bi to povečalo življenjske stroške za največ 1,3%. Zdaj, v kolikor bi šli na enotno davčno stopnjo pri dohodnini, bi to dodatno za pol odstotka povišalo življenjske stroške. Skupaj, v kolikor bi šli na obe rešitvi, bi to predstavljalo za 1,7 % točke velik dvig, s tem, da bi, kot sem dejal, polovico tega izpada približno krili z zmanjšanjem javne porabe oziroma zmanjšanjem stroškov. Seveda bi ta dvig obeh stopenj bil majhen, lahko se pa, čeprav je to bila najbolj živa debata v zadnjim mesecih, to nadomestilo reši tudi z enotno stopnjo davka na dodano vrednost, ki bi bila v tem primeru okrog 18%. To bi dejansko lahko dodatno zvišalo življenjske stroške za gospodinjstva, ki so v najnižjem dohodkovnem razredu, vendar vlada hkrati predlaga, v kolikor bi šli na to rešitev, je pa to samo ena od možnih, da se dvigne splošna olajšava, ki na drugi strani pomaga ravno tistim, ki imajo najnižje dohodke. Izračuni, ki so bili narejeni kažejo, da govorjenje, ki smo ga slišali velikokrat in je bilo velikokrat žal tudi govorjenje bolj na pamet o tem kakšni premiki to bodo, kako se bo obdavčilo revne na račun bogatih in tako naprej, ne držijo, kako se bodo zvišali življenjski stroški za 10%, nič od tega ne drži, zdaj so na mizi zelo konkretni izračuni okrog katerih se je možno pogovarjati in v zvezi katerimi se je potem tudi možno realno odločati in ni samo ena varianta na mizi. In kot že rečeno, ni namen vlade, da vse po vrsti obdavči in nepremičnine, avtomobile in tako naprej, ampak je namen vlade, da se bolj obdavči neproduktivno premoženje, luksuz, zato, da se ljudi stimulira. Tretje poslansko vprašanje opozicije je postavil Mag. Milan M. Cvikl, poslanec LDS. Mag. Milan M. Cvikl: Pred volitvami ste obljubljali boljše življenje, pospešen razvoj, umik politike iz gospodarstva, sproščenost Slovenije. Do sedaj pa ste poskrbeli le za boljše življenje svojih prijateljev. V sumljivih poslih je vaša vlada samo ob Mercatorju pognala za 29 milijard denarja davkoplačevalcev, na mestih direktorjev menjate dokazano sposobne. O vas danes celo tisti, ki so prihod na oblast pospremili kot prihod odrešitelja na Zemljo, trdijo, da gre za nekoga, ki ne zna, ne zmore ali celo noče izpeljati reform. Res ne znate ali nočete izpeljati reform? Sprašujem vas: Kdaj in kako nameravate, če sploh nameravate, uresničiti sprejeto strategijo razvoja Slovenije? Oba veva, da strategija razvoja Slovenije predvideva cenejšo državo, konkurenčnejše gospodarstvo in sprostitev potencialov Slovenije. Vendar, gospod Janša, kako boste konkretno to storili, če ves čas delujete antireformno in uničujete potenciale Slovenije, ko gradite absolutno oblast? Tudi vi sami ne morete več zanikati naslednjih dejstev: da ste si politično podredili ključne javne uslužbence; da ste v proračunu razdelili denar predvsem za vojsko in represivne organe, slovenske bodoče rodove pa rekordno zadolžili za milijardo evrov, za 240 milijard tolarjev za en sam projekt. Tretjič, da v težnji po absolutni oblasti v podjetjih menjate praktično vse direktorje, po načelu “ni važno, kaj znaš, važno je, da si naš”. In četrtič, da bi lažje delili svojim, ko vladate, ste ukinili protikorupcijsko komisijo, zamenjali direktorja urada za preprečevanje pranja denarja, direktorja urada za nadzor proračuna in degradirali državno revizijsko komisijo. Slovenija je vse manj svobodna država, je vse bolj zadolžena država in je država, v kateri imamo januarja letos za 13% več brezposelnih na zavodu za zaposlovanje kot leto poprej. Na razpis za predsednika državne revizijske komisije, ki naj bi pregledovala 500 milijard poslov, pa se ne prijavi nihče – se vam ljudje bojijo gledati pod prste? Gospod Janša, prosim, povejte nam: Kako zares boste uresničili sprejeto strategijo razvoja Slovenije? Janez Janša: Kdaj in kako zares nameravate uresničiti sprejeto strategijo razvoja Slovenije? Korektno vprašanje tudi zelo pomembno. Vlada je sredi naporov, da tisto kar se je pripravljalo nekaj let in kar je neki strateški razvojni dokument te države najbrž prvič, odkar ta država obstaja tudi dejansko realizira. Do danes smo kot sem dejal že prej, ko smo odgovarjal gospodu Potrču uresničili vse tisto, kar je bilo na naši časovnici do pač pomladi leta 2006 in v ničemer ne zamujamo in nobenega razkoraka ni. V tem trenutku se potem, ko so pač bili izdelani v glavnem povsod konceptualni predlogi pripravljajo zakonske rešitve na podlagi, katerih bomo potem dosegali te konkretne premike. Iz strategije razvoja Slovenije namreč vsebuje tako kot so tudi sami dejali nekaj precej konkretnih zavez, ena od teh zavez je, da 70 % zaposlenost do konca tega obdobja, o katerem govorimo se pravi do leta 2013 in seveda tudi doseči raven gospodarske razvitosti Evropske unije v tem času. Danes, ko se pogovarjamo o tem lahko na neki način prvič naštejem že stvari, ki so bile iz tega okvira gospodarskih in socialnih reform oziroma programa modernizacije narejene tako, da ne bi kdo mislil, da se vse dogaja samo v teoriji. Dejstvo je, da je vlada doslej pač sprejela vrsto ukrepov in mnoge tudi izvedla, to so ukrepi, ki se nanašajo na konkurenčnosti in gospodarsko rast. Gre za zmanjšanje javno-finančnih odhodkov, za povečanje konkurenčnosti, gre za ukrepe vezane na privatizacijo in razvoj finančnega sistema, o tem smo govorili v odgovoru na prejšnje vprašanje. Potem gre za postopno odpravljanje davka na izplačane plače. V letošnjem letu je ta davek že bistveno nižji. Prvič je vlada v zgodovini samostojne slovenske države znižala občutno neki davek. Uvedena je bila nova razvojna olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj in te olajšave bodo še dvignjene za vlaganja v demografsko ogroženih regijah, potem ko bo evropska komisija v tem primeru z državno pomoč to rešitev odobrila. Sprejeta je bila sprememba, po katerih se DDV plačuje na podlagi izvedene realizacije oziroma plačane realizacije za veliko število davčnih zavezancev, kar je bil prej velik problem in kar se ni dalo rešiti. V lanskem letu smo dobili tudi resolucijo nacionalnega, razvojnega programa za obdobje do leta 2010, prej smo bili od leta 2000 naprej brez tega dokumenta. Sprejet je bil program odprave administrativnih ovir. Veliko tega je bilo že narejeno. V realizaciji so tudi ukrepi za pravičnejši in bolj motivacijski sistem socialnih transferov, poteka združenja evidenc, prenos vseh pomoči na center za socialno delo. Istočasno se vrši tudi reorganizacija zavoda za zaposlovanje. Narejeni so tudi nekateri makroekonomski izračuni učinkov predlaganih reform. Danes vemo približno kje bomo leta 2008, 2010 ali 2013, če bomo reforme izvedli ali če bomo šli naprej, gradualistično tako kot recimo doslej in tudi te številke lahko v nadaljevanju navedem. Skratka vlada zelo resno dela na uresničevanju strategije razvoja Slovenije, s tem, da je moral najprej delo na tej strategiji dokončati, dokument, ki smo ga podedovali, novelirati, dopolniti in potem tudi sprejeti in tudi ukrepi, ki so bili že izvedeni, dajo pozitivne rezultate. Slovenija v tem trenutku po številnih makroekonomskih kazalcih oziroma po večini makroekonomskih kazalcev daleč v ospredju med novimi članicami Evropske unije in bo tudi prva, ki bo razširila območje evro oziroma evropsko monetarno unijo v naslednjem letu. Vprašanje koalicije je postavil Jakob Presečnik, poslanec SLS. Jakob Presečnik: Katere spremembe zakonodaje in druge ukrepe načrtuje vlada Republike Slovenije v prihodnje s ciljem izboljšanja razmer za položaj družine v Sloveniji? Ustava Republike Slovenije določa, da država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to potrebne razmere. Vedno več dejstev kaže na to, da sedanje stanje v naši državi ne sledi tem ustavnim določbam. V Sloveniji vse bolj narašča število izvenzakonskih skupnosti, ločenih zakonov, enostarševskih družin in tako dalje. V slovenskem pravnem redu je cela vrsta rešitev, ki ne le omogočajo, ampak celo spodbujajo državljanke in državljane, da se ne odločajo za sklenitev zakonske zveze, da se ne odločajo za rojstvo otrok. Naj na kratko navedem le nekaj dejstev. Davčna ureditev staršem ne priznava uveljavljanja olajšav na ravni realnih stroškov za vzdrževanje, vzgojo in izobraževanje otrok. Predpisi ne spodbujajo parov, da sklenejo zakonsko zvezo, temveč nasprotno, posledica tega je, da se v primeru ločenega življenja – seveda ni nujno, datudi v resnici živijo ločeno, opravičeni do višjih družinskih prejemkov, dodatkov in večjih olajšav. Zadnje spremembe pravilnika, ki določa plačilo vrtca so pokazale, da so se nekateri, predvsem kmetje in podjetniki znašli v brezizhodnem položaju. Razmere na trgu dela so zelo slabe, še posebej za ženske, ki nameravajo imeti otroke. Pomembno vprašanje so tudi pogoji za pridobitev predvsem prvega stanovanja za mlade družine. Starši se pogosto obračajo na nas z ugotovitvami, da bi bili kot starši v ugodnejšem položaju, če ne bi živeli v zakonski skupnosti. Nujno potrebno je v zakonodajo vgraditi principe, ki bodo spodbujali družinsko življenje in družinam, zlasti mladim, omogočali imeti več otrok. Naj za konec navedem le en konkreten primer, če tudi bi lahko predstavil celo vrsto pisem, ki jih prejemamo od staršev iz cele Slovenije. Prednost študenta, ki se odločita za skupno življenje in skleneta zakonsko zvezo, izgubita vsak svoj otroški dodatek, ki bi ga sicer potrebna študenta do diplomskega študija prejemala vsaj do 26. leta starosti. Če oba izhajata iz socialno šibkih družin, to lahko pomeni več kot 40 tisoč tolarjev mesečno. In s čim naj bi bila utemeljena takšna odločitev? Zakonca sta po zakonu dolžna preživljati drug drugega. V štirih letih sta tako študenta, ki redno študirata, zgolj zato, ker sta sklenila zakonsko zvezo, prikrajšana za skoraj 2 milijona tolarjev otroških dodatkov. Kaj to pomeni, če se v takšni študentski družini rodi še otrok, pa verjetno ni treba posebej poudarjati? Zato vas, gospod predsednik, sprašujem: Kaj konkretno bo vlada naredila, da se bo izboljšal položaj slovenske družine? Janez Janša: Nekatere podatke ste navedli že sami, deloma tudi že odgovorili, dejstvo pa je, da se vlada zaveda vloge in pomena družine. Tudi koalicija je družino v koalicijski pogodbi uvrstila na pomembno mesto. Imamo zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki je uredil to področje s sistemom, ki je primerljiv ureditvam v razvitejših evropskih državah. Ta zakon ima sicer nekaj pomanjkljivosti, ki pa jih odpravljamo z novelo, ki jo je vlada že sprejela pred kratki. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je tudi mimo tega, kar je obvezno po zakonu, sprejelo vrsto ukrepov, ob prizadevanju, da bi okrepili vlogo očeta v družini in zagotovili lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, je ministrstvo pristopilo k izvedbi projekta “Družinam prijazna podjetja”. Namen tega je spodbujanje delodajalcev k ponudbi fleksibilnejših delovnih mest oziroma fleksibilnejšega delovnega časa, povsod tam kjer je to možno in v teh okvirih oziroma v Sloveniji te možnosti še zdaleč niso toliko izkoriščene kot v kakšni primerljivi državi. Potem gre tukaj za ukrepe, ki jih prinašajo spremembe zakona, zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. To je denimo predvideno oprostitev plačevanja prispevkov delodajalcev pri zaposlovanju mladih do 26. leta starosti. Delodajalci, ki bodo zaposlili brezposelne osebe na mesta, ki so izpraznjena zaradi porodniškega dopusta bodo deležni dodatnih olajšav. S tem se preprečuje, da bi se zaposlene sililo naj ne gredo na porodniški dopust zato, ker ni nadomestila zanje. Za že omenjene spremembe zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih širijo pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva tudi na starše, ki so samozaposleni, pa tudi na enega od staršev, ki neguje ali varuje dva otroka, sicer so šestega leta starosti in starejšega otroka. Pri dodatku za veliko družino je predviden višji znesek, za družine s tremi otroki približno 92 tisoč tolarjev, na novo pa uvajamo tudi višji dodatek za družine s štirimi in več otroki, ki bo znašal 100 tisoč tolarjev. Do zdaj je bil znesek dodatka za vse velike družine enak. Pri pogojih za pridobitev otroškega dodatka ni več pogoja stalnega prebivališča, ampak je samo pogoj prebivališče. Poleg tega je za pridobitev otroškega dodatka predvideno črtanje pogoja dodiplomskega študija, s čimer bi se uskladili z organizacijo šolstva v skladu z bolonjsko deklaracijo. Ministrstvo pripravlja tudi strategijo za dvig rodnosti, katere eden od temeljev je promocija enakopravne delitve dela v družini oziroma družinskega dela in starševstva med oba partnerja, kar po številnih analizah pomembno ali pa zelo pomembno vpliva na odločitev o vsakem nadaljnjem otroku v družini. Olajšava za vzdrževane otroke v zakonu o dohodnini je določen na podlagi minimalnih stroškov za otroka starega nad 15 let. Ti znašajo 80% minimalnega dohodka za odraslo osebo. Navedeni izračuni so se uporabili za določitev olajšave za leto 2005, ta znaša 475 tisoč tolarjev. Olajšava za vzdrževanega otroka v letu 2006 v naslednjih letih se usklajuje oziroma se bo usklajevala s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin. Višina olajšave se seveda zvišuje tudi s številom otrok. Kar se tiče vrtcev, ki so izjemno pomembni za družinsko politiko sodijo v izvirno pristojnost občin, vlada soukrepe, ki jih tukaj načrtuje seveda skuša usklajevati z lokalnimi skupnostmi. Zelo pomembno je tudi reševaje stanovanjskega vprašanja, še posebej ko gre za prvo rešitev stanovanjskega problema in tudi tukaj je načrtovanih nekaj zelo konkretnih ukrepov, ki bodo stanje precej spremenili.