Predsednik vlade Janez Janša je odgovarjal na vprašanja poslancev

Predsednik vlade je na 27. redni seji državnega zbora odgovarjal na vprašanja poslank in poslancev.  Poslanec Dušan Kumer je predsedniku postavil vprašanje  zvezi z novico, ki jo je objavila TV Slovenija o tajnih službah. “Tako naj bi imel po podatkih iz centralne aktivne evidence poslanec Dušan Kumer, dosje uslužbenca službe državne varnosti. Prispevek je pripravil ta isti novinar, te iste javne televizije, kjer ste predsednik pred kratkim v pogovoru z njim razkrivali ozadja delovanja Sove, kjer ste kramljali in o prisluškovalnih napravah in o težavah v sami agenciji Sove. In šokantno razkritje se je na omenjeni televiziji pojavilo zanimivo. Le dan pred tem, preden sem vas predsednik Vlade nameraval vprašati, kakšen vpliv imajo zadnji dogodki v Sovi, denimo domnevno nezakonit poseg sodelavca vašega kabineta na operativno raven Sove, na mednarodni ugled Sove in s tem tudi na mednarodni ugled Slovenije. Želel sem vas tudi vprašati, predsednik, kako boste zagotovili ustrezno stopnjo zaupanja v Sovo s strani pristojnih partnerskih služb in s tem zagotovili tudi večjo nacionalno varnost? Tako pa smo priča že videnim metodam politične diskreditacije tistih, ki opozarjajo na problem in tistih, ki naj bi v tem konkretnem primeru nadzirali zakonitost delovanja Sove. Dušan Kumer iz Podutika, to je moja malenkost, tako pred tem Državnim zborom javno povem, da nisem bil nikoli na kakršenkoli način z mojo vednostjo in privolitvijo sodelavec nobene službe državne varnosti. Gre za očitno manipulacijo in zlorabo, zato vas predsednik Vlade sprašujem, kako boste ukrepali v primeru eklatantnega kršenja Zakona o Sovi, s strani nepooblaščenih oseb in s tem pokazali, da niste na strani tistih, ki želijo na vsak način diskreditirati moje delo, delo nekaterih mojih sodelavcev in delo parlamentarne nadzorne komisije?”   JANEZ JANŠA: “Hvala lepa za vprašanje. Glede na to, da je delovna skupina Vlade, ki smo jo ustanovili ravno za to, da se odpravijo nekatere nejasnosti in v prihodnje preprečijo nekatere možnosti zlorab, ki so se v tej službi, žal, dogajale tudi v času po osamosvojitvi, končala delo samo po prvi točki in pripravlja vmesno poročilo, ki ga je Vlada sprejela na prejšnji seji vezano na ravnanje z arhivi lahko odgovarjam o tem delu, o ostalih zadevah bom lahko odgovarjal takrat, ko bo vlada imela pred seboj še ostale dele poročila delovne skupine ali pa poročilo v celoti. Problem ni takšen, kot bi izhajal iz tega vprašanja, da je nek državni uslužbenec, ki je odgovoren za delo sveta za nacionalni varnost, prišel v prostor neke vladne službe. Ne vem, kako naj bi to ogrozilo delo te službe. To je ravno tako kot da bi rekli, da je recimo vstop predsednika parlamenta v pisarno šefa ene od strokovnih služb v parlamentu ogrozilo delo parlamenta. To je nekaj, kar v normalni državi niti ne bi bilo treba komentirati. Tukaj pa je očitno, odkar je začela ta delovna skupina delovati, nekdo postal zelo nervozen. Skuša se odvračati pozornost javnosti od dejanskih problemov, ki se proučujejo, na vse kriplje se zagovarjajo tudi nekateri totalitarni vzorci ravnanja podobnih služb v času pred osamosvojitvijo in kot kaže v nadaljevanju tudi v času po osamosvojitvi, vsaj v določenih segmentih. Prej se bodo razjasnili ti dvomi, prej bo večja tudi kredibilnost te službe. Kar se  tiče mednarodnega sodelovanja te službe mislim, da imam jaz vse podatke, na podlagi katerih lahko zagotovim, da poteka normalno. Dvomim pa, da ima kdo drug v tej dvorani tudi takšne ali pa nasprotujoče se podatke. Ker če bi bilo temu res, bi bilo to nezakonito. V zvezi s tem vprašanjem lahko mirno rečem, da ni nikakršne bojazni. Kot že rečeno. Prej se bodo ti dvomi odpravili, prej bo kredibilnost neomadeževana oziroma povrnjena in prej se bo možno izogniti kakršnimkoli sumom v smeri očitkov, ki jih predlagate. Kar se tiče različnih obtoževanj kdo je bil in kdo ni bil sodelavec službe nekdanje državne varnosti oziroma udbe, se to pri nas pojavlja zato, ker to vprašanje nikoli ni bilo razčiščeno, ker so se arhivi v času pred osamosvojitvijo do tri četrtine uničili, ker tega ni bilo možno urediti na način, kot ga je uredila večina tranzicijskih držav. In zaradi tega je možnost manipulacije vedno odprta. Še ko smo bili v opoziciji, smo predlagali zakon, ki bi uredil te stvari. Ve se, kdo je glasoval za in kdo je glasoval proti. To je bilo že pred skoraj 10 leti. Ravno tisti, ki se danes pritožujejo, so najbolj nasprotovali temu, da se stvari uredijo. V tem konkretnem primeru, ki ste ga izpostavili, naj seveda rečem, da se ne čutim dolžan odgovarjati na vprašanje, kaj dela nacionalna televizija. Morda je bilo to vprašanje vmesno v prejšnjem mandatu, ko je bil na čelu ključnega organa te televizije vaš bivši predsednik. Takrat ste najbrž imeli takšne relacije in ste se lahko na ta način pogovarjali, zdaj teh relacij ni več. Obtožbe, ki se nanašajo na vaš račun, pa dejansko po mojem mnenju ne držijo, ker služba državne varnosti v prejšnjem režimu pred osamosvojitvijo ni bila neka normalna državna služba, ampak je bila to politična policija, ki je bila podrejena politični stranki, edini, ki je obstajala, se pravi komunistični partiji oziroma zvezi komunistov in funkcionarji te zveze komunistov so bili nadrejeni v tej službi, zato niso bili njeni sodelavci. ” Predsednik je odgovoril tudi na dopolnilno vprašanje: “Hvala tudi za to dopolnilno vprašanje, čeprav mislim, da ni bilo vprašanje, je bilo nekaj trditev. Kar se tiče časa pred letom 1990 in pred demokratičnimi spremembami, mislim, da ste bili funkcionar te stranke, ki je nadzorovala tajno službo in je upravljala z njo v času, ko je ta služba izvajala aretacije po Sloveniji, med drugim tudi moje malenkosti, Borštnerja oziroma Tasiča. Tako da, jaz teh primerjav ne bi jemal tako zlahka, kot ste jih vi tukaj našteli. Tudi sicer je skrajno nenavadno in zelo redko, mislim, da tudi unikaten primer v Sloveniji, da funkcionarji nekdanje totalitarne oziroma stranke, ki je bila edina na oblasti in ki so opravljali s tajnimi službami v demokratičnem sistemu, sedaj nadzorujejo službe, ki so nastale na tej podlagi in takšnih primerov je v Evropi zelo malo. Mislim, da ga praktično ne bi našli, če bi jih iskali po evropskih parlamentih. Kar se tiče pa vsebine vprašanja oziroma problema, ki ste ga odprli, pa mislim, da zajec tiči v drugem grmu. To, kar je ugotovila delovna skupina v zvezi z arhivi, je namreč zelo zaskrbljujoče. 8 let se krši zakon o Sovi, še več se, še dalj časa se krši zakon o arhivih. To ni samo neko sholastično vprašanje, na podlagi tega, da so bili določeni arhivi nedostopni, je bilo stotinam konkretnih državljank in državljanov te države onemogočeno uveljavljanje pravic v skladu z zakonodajo popravi krivic, ki je bila sprejeta v tem parlamentu, zanikane so bile njihove ustavne pravice, kršene so bile njihove temeljne človekove pravice in prazni izgovori, češ da v arhivu Slovenije ni bilo prostora za tovrstne arhive, ne prepričajo nikogar. V Arhivu Slovenije je polno prostora za arhive iz časov fevdalizma, v zvezi s katerimi nihče ne uveljavlja nobenih pravic, vsaj jaz ne vem za noben tak primer za to konkretno obdobje, kjer ja pa na tisoče ljudi še vedno prizadetih, iščejo svojo pravico na podlagi sprejete zakonodaje, pa je bila ta pravica zanikana ravno zaradi tega skrivanja arhivov, ki so bili locirani povsod, samo zaradi tega, da se je zakrivala določena preteklost, ne glede na to, da je to imelo konkretne materialne pa tudi težke moralne posledice za tisoče ljudi.”  Dr. Matej Lahovnik je predsednika vlade Janeza Janšo spraševal o dodatnih ukrepih vlade za reševanje stanovanjske problematike mladih družin. “Namreč dejstvo je, da so se cene tudi v lanskem letu, cene nepremičnin v Ljubljani povečale za 15%, v Mariboru za 18%, enako na Gorenjskem, pri čemer znaša cena za kvadratni meter nepremičnine v Ljubljani stanovanja že okoli 3.000 evrov. Po podatkih Geodetske uprave iz baze transakcij v lanskem letu pa je bila povprečna cena tudi za starejša stanovanja že 2.250 evrov. Če povem drugače, nekdo, ki ima povprečno plačo, mora kar 25 let varčevati za 80 kvadratov veliko stanovanje v Ljubljani, kar je seveda zelo dolga doba. Tudi zaradi tega mladi ostajajo doma do 30 leta in več. Iz tega pa izhajajo seveda ne samo ekonomski, tudi sociološki problemi in iz tega izhaja tudi problem nizke rodnosti. Skratka, vsi ukrepi, ki jih nekako je vlada do sedaj sprejela gredo v smeri subvencioniranja mladih družin, vendar je tudi ta subvencija, ki ste jo prejšnji teden sprejeli na vladi in znaša še 160 evrov na družinskega člana problematična. Prvič zato, ker denimo v primeru tričlanske družine v 8 letih to znese komaj za kvadratni meter stanovanja v Ljubljani. Drugič pa, ker deluje na stran povpraševanja in samo dodatno dviguje cene nepremičnin, med tem ko na strani ponudbe, ki bi dodatna ponudba znižala cene nepremičnin in omogočila mladim družinam dostop do nepremičnin pa ni bilo storjeno praktično ničesar. Še vedno ni dovolj zazidljivih stavbnih zemljišč, očitno še vedno obstaja močan nepremičninski lobi, ki steguje svoje lovke povsod in jaz moram povedati, da se v celoti zavedam, da problemi niso od včeraj, to je treba priznati, problem se vleče že dlje časa, ampak Slovenija je še vedno tista država kjer je razmerje med cenami nepremičnin in med dohodki družin najvišje na področju Evropske unije. In mlade družine danes enostavno s svojimi dohodki ne morejo priti do stanovanja ali stanovanjske hiše, posebej ne v prestolnici, ker so cene enormno visoke. Zato me zanima: Katere dodatne ukrepe nameravate izvesti, da bi rešili to stanovanjsko problematiko posebej mladih družin?”    JANEZ JANŠA: “Ta problem je možno in potrebno reševati na dveh nivojih, eno je ustvarjanje splošnih pogojev s katerimi se bo nepremičninski trg na ta način uredil, da bo dejansko prihajala do izraza popolnosti razmerja med ponudbo in povpraševanjem glede na realne razmere. Zdaj je tukaj na tem trgu še veliko motenj, ki se v glavnem izražajo na koncu predvsem v izjemno visokih cenah, ki so v zadnjih letih enormno rasle, ne največ od lani do letos, prej so bili tudi še večji dvigi, ampak trend še vedno ni ustavljen. K visoki ceni stanovanj še posebej v urbanih središčih, Ljubljana tukaj izstopa, v veliki meri prispevajo tudi dolgi in dragi postopki za izgradnjo, za spremembo namembnosti, skratka tako imenovane birokratske ovire katerih del smo že odpravili, nekaj se jih bo odpravilo, nekaj pomembnih se jih bo odpravilo na podlagi zakonodaje, ki je bila oziroma bo sprejeta v letošnjem letu, to bo zagotovo pozitivno vplivalo na celoten nepremičninski oziroma stanovanjski trg, kar je tudi ključna stvar, ki jo je potrebno narediti. Na drugi ravni so možni in potrebni specifični ukrepi. Slovenija je že pred časom ustanovila državni sklad, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki naj bi prispeval k temu s konkretnimi ukrepi, ki nikoli ne bodo mogli pokriti celotnega spektra potreb, lahko pa blažijo nekatere najhujše probleme, deloma se je to že tudi doslej dogajalo, zdaj so napori v tej smeri podkrepljeni. Predlog sprememb in dopolnitev zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah, ki ga je Vlada sprejela prejšnji teden, je bil poslan v parlamentarno razpravo. Tukaj izkorišča tisti preostali manevrski prostor, ki doslej ni bil izkoriščen. Novosti so recimo pri tistem delu, kjer se omogoča subvencioniranje najema, zelo pomembna pa je tudi novost, ki bo omogočila, da so družine upravičene do subvencije pri nakupu in gradnji tudi pri rekonstrukciji stanovanj. Tukaj je še posebej v urbanih središčih, veliko stanovanjskih, potencialnih stanovanjskih površin, nedograjenih, neobnovljenih in veliko še posebej mladih družin, lahko reši svoj stanovanjski problem, ne samo z nakupom novega stanovanja ali pa z novo gradnjo, ampak tudi z adaptacijo obstoječih stanovanjskih prostorov v hiši staršev, ali lahko najamejo takšen prostor, ga nadzidajo, preuredijo in tako dalje, doslej ni bilo možnosti subvencije za tovrstne posege, zdaj novi zakon to omogoča. Tudi višina subvencije, ki pripada mladi družini na družinskega člana, zdaj ne bo več določena v zakonu, določalo se bo v podzakonskih aktih, zaradi fleksibilnosti in možnosti dviga oziroma prilagajanj realnim možnostim. Konkretni podatki kažejo recimo, da je bilo, da se je z ukrepi na tej drugi ravni, o katerih govorim, v lanskem letu ta problem deloma omilil, tako da je bilo končnim uporabnikom v letu 2006 predano 442 stanovanj. Od tega s strani Stanovanjskega sklada Republike Slovenije 213, v lanskem letu je sklad razpisal program sofinanciranja izgradnje neprofitnih najemnih stanovanj za lansko in za letošnje leto v višini petih milijard, to je precej več kot prej. In sklad je sprejel tudi vrsto konkretnih korakov oziroma ukrepov za to, da se zagotovijo zemljišča, ki so cenejša, zato da bo tudi končna cena kvadratnega metra teh stanovanj lahko cenejša, na lokacijah, ki niso, ne predstavljajo ravno središča, v nekih urbanih naseljih, pa so še vedno zelo atraktivne, še posebej za mlade družine. Toliko o tem, še enkrat poudarjam, da gre za ukrepe na dveh ravneh in da tista prva najpomembnejša, ta pa je v veliki meri tudi vezana na sistemske spremembe, ki prihajajo v Državni zbor.”   Na dopolnilno vprašanje je predsednik vlade odgovoril: “No, vse te ugotovitve niso nove in ravno to je pač stanje, ki ga želimo spremeniti in ga spreminjamo. Primerjava cen stanovanj kaže, da so tudi zelo velike razlike med Ljubljano in nekaterimi drugimi deli Slovenije, pravzaprav je tako, da bolj neka regija ali bodoča pokrajina zaostaja po razvitosti za osrednjo slovensko regijo, nižja je cena stanovanj. To po veliki meri zato, ker je tam tudi manjši pritisk oziroma je manjše povpraševanje in ponudba je potem temu ustrezna. Eden od dejavnikov, ki bo dolgoročno spremenil to sliko ali pa jo pomagal spremeniti bo predvidena decentralizacija Slovenije, zatem, ko bo možno, da o nekaterih pomembnih vprašanjih, ki posredno ali neposredno, na koncu vplivajo na ceno kvadratnega metra stanovanj, odločajo na pokrajinskem nivoju oziroma na lokalnem nivoju, bo ta inštrument prišel bližje tistim, ki lahko nekaj več naredijo, ki bolj čutijo te probleme in na koncu se bo zagotovo to odrazilo tudi v znižanju povprečne cene kvadratnega metra stanovanja v Sloveniji in več dostopnosti teh stanovanj, tudi tam kjer je zdaj povpraševanje daleč večje od same ponudbe. Ni pa povsod po Sloveniji tako in to tudi generira, to generira te razlike. V zvezi s tem je treba še posebej podčrtati pomen aktivne zemljiške politike, ne ravno cena zemljišč urbanih naseljih bistveno določati končno ceno kvadratnega metra stanovanja. V Sloveniji je veliko nepozidanih stavbnih zemljišč, s tem se ne gospodari, najbolj racionalno tudi ne, takrat, ko gre za zemljišča v lasti države ali lokalnih skupnosti s prenosom instrumentov opravljeni na odločanje na pokrajinski nivo z državne ravni in z nekoliko boljšo koordinacijo na pokrajinski ravni, ko gre za resurse, ki jih imajo občine. Tudi z razdelitvijo zemljišč, ki so danes v opravljanju sklada kmetijskih gozdov in zemljišč, ker so tudi stavbna ali pa potencialna stavbna zemljišča, se bo ta problem organsko v prihodnosti bistveno lažje reševal. To bo vplivalo na večjo ponudbo, hkrati pa tudi na manjši pritisk samo na nekatere centre in s tem tudi na tako veliko povpraševanje po stanovanjih, ki generira takšne cene. Za razliko med ceno kvadratnega metra stanovanje v Ljubljani in 50 kilometrov oddaljenem Kočevju je 1 proti 2, kar ni samo rezultat različne stopnje razvitosti, ampak tudi prometnih povezav…”  Vprašanje je postavila poslanka Barbara Žgajner Tavš: “V začetku tega meseca ste črno na belem pripravili predlog tako imenovanega pakta o nenapadanju Vlade v času predsedovanju Evropske unije. Takega dokumenta pravzaprav ne pozna niti ena izmed držav, ki so že predsedovale Evropski uniji. Stroški so tudi zaradi potrebnih prostorskih in ostalih kapacitet, ogromni. Dokončna ocena le teh bo verjetno tudi Vladi znana šele po končanem predsedovanju. Ampak žal, to gre, spoštovani, na račun siromašenja domače sociale. Sprašujem: Ali je res edini pomemben izziv za slovensko državo predsedovanje Evropski uniji? V 5. točki sporazuma, ki sem ga omenila, ste zapisali “podpisniki tega sporazuma si bodo prizadevali, da aktivnosti povezane s predsedovanjem Evropski uniji ne bodo obremenjevali z notranje-političnimi razmerami in zadevami izključno notranje političnega pomena”. Na drugi strani ostajajo dejstva. Delno izpeljana reforma na socialnem področju, ki ima za uporabnike storitev predvsem socialnih transferov, negativne posledice. To so pretekli teden ugotavljali tudi predstavniki Vlade na seji matičnih delovnih teles v parlamentu. Pod pretvezo nujnega varčevanja v Proračunu, so bili sprejeti ukrepi, ki nižajo nivo socialno-ekonomske varnosti in to za najbolj prizadete skupine ljudi. Reforma na področju zdravstva, čakalne dobe se večajo, kvaliteta javnih storitev pada, zdravniki odhajajo. Za zelo glasnimi operacijskimi mizami in kliničnim centrom je prišla nova afera imenovana pediatrična klinika. Dobesedno zgrozila sem se ob predstavljanju stroškov in zgolj dejstvu, da bi s finančnimi sredstvi za nakup oklepnikov lahko kupili tri onkološke inštitute. Minister Erjavec in minister Bručan se ob tem hladno nasmihata. Reforme na področju šolstva, ki bodo ogrozile sistem javne vzgoje in izobraževanja, nižajo se standardi itn. In berem: “Janša je zatrdil, da nova pokojninska reforma ni potrebna in je vlada ne načrtuje.” A danes vsi vemo, da bo do konca leta tik pred predsedovanje sprejet zakon, ki bo zaradi bonus točk dejansko posegel v delovno dobo. Pripravljajo se pomembne spremembe, spoštovani predsednik, ki se bodo dotaknile ključnih področij življenja v naši državi. To so notranjepolitične teme: kvaliteta življenja, zdravje, demografska slika, socialna varnost, skratka življenje Slovenk in Slovencev. Predsedovanje je, zavedam se, nedvomno zelo velik zalogaj za Slovenijo, ampak ne sme iti na račun državljank in državljanov naše države. ..”  JANEZ JANŠA: “Za čas predsedovanja Slovenije EU ne bo spremenjena slovenska ustava, se pravi bo način delovanja oblasti popolnoma enak, kot je bil doslej. Gre samo za to, da bo država za pol leta prevzela še dodatno obveznost, ki je obveznost vsake države članice. Če ne bi predsedovali leta 2008 bi kdaj kasneje. Vsaka novinka bo prišla prvič na vrsto v prihodnjih letih. In v zvezi s tem ni nikakršnih dilem in to ni bila ponudba v tem smislu ali želite predsedovati ali ne, ker to obvezo smo sprejeli z referendumom, na katerem smo se odločili, da gremo v EU. Za čas predsedovanja vlada ali največja vladna stranka, ker gre za predlog dogovora parlamentarnih strank, ne predlaga paktov o nenapadanju. Nikoli nismo uporabili te besede. In tudi besedilo, ki smo ga predlagali, ne nosi tega naslova. O paktu o nenapadanju je že lani govoril predsednik Socialnih demokratov. Kaj je točno mislil s tem, ne vem. Z naše strani nikoli nismo predlagali niti besedila s takšnim naslovom niti besedila s takšno formo niti besedila s takšno vsebino. Nismo v nobeni vojni, zato tudi nobena pakte o nenapadanju ne potrebujemo. Predlagali pa smo sporazum o sodelovanju parlamentarnih dejavnikov v času predsedovanja. Tak sporazum, za razliko od tega kar je bilo zatrjeno v vprašanj so dosegli praktično v vseh državah EU v času ko so ste države predsedovale Uniji. Res pa je, da tiste dražve, ki so predsedovale že velikokrat, nekatere šestkrat, sedemkrat, ne čutijo nobene potrebe, da bi takšen sporazum tudi podpisale, ker se je uveljavila neka praksa “fair play-a” – poštene igre, ki zagotavlja in volivci to tudi sprejemajo, da se teme predsedovanja ne izkoriščajo za notranje politične obračune. To pa v nobenem primeru ne pomeni, da je na to vezano tudi kakšno premirje ali pa, ne vem, zamrznitev tem, ki so izrazito notranje političnega pomena. Pri nas je sicer velikokrat pomešal jabolka in hruške, tudi v tem vprašanju se je to zgodilo. Pediatrična klinika nima nič s predsedovanjem, Onkološki inštitut tudi ne, in še mnoge druge stvari, še posebej ne tiste, ki so bile zgrajene že v prejšnjih mandatih in ta Vlada z njimi nima prav nič. Odločitev o nakupu oklepnikov je sprejela prejšnja Vlada, potrdil jo je prejšnji parlament, sedanje stranke vladne koalicije so imele takrat izrazito manjšino, samo moraliziramo zaveze, ki jih je prejšnja oblast dala evroatlantskim integracijam. Torej predlagan je sporazum o sodelovanju parlamentarnih dejavnikom v času predsedovanju. Ne gre za enostranski sporazum, kjer bi se nekaj želelo samo od opozicije, gre za sporazum, ki zagotavlja medsebojno informiranost, vključevanje idej vseh parlamentarnih dejavnikov v izvedbo programa predsedovanja. Vse priprave potekajo v skladu z zakonom, ki določa oblikovanje stališč v Sloveniji vezanih na sprejemanje odločitev v Evropski uniji. Veste, da ima Državni zbor in njegovo odbor, ki obravnava zadeve Evropske unije, tukaj strateško vlogo in enostavno je to samo poskus, da se neke normalne stvari, ki se vedno v času predsedovanja same po sebi uveljavijo v tistih državah Evropske unije, ki so že velikokrat predsedovale, uveljavijo tudi v Sloveniji. Za nič drugega ne gre. Kdor si to razlaga v tem smislu, da bi to bil nek akt ali neka zaveza s katero se opoziciji prepove njena ustavna vloga, naj si ta tekst prebere. Nič v tem sporazumu nima veze s tem. Tudi ne bo nič narobe, če ga ne podpišemo, ga pač ne bomo podpisali, mislim pa, da bi bil to slab signal tudi navzven. Oči Evropske unije so uprte v to, kako bo Slovenija dokončala “finish” teh priprav za predsedovanje in kako bo opravila to nalogo. Smo prva nova država članica, ki je pred tem izzivom..”    Predsednik vlade Janez Janša je odgovoril tudi na dopolnilno vprašanje: “Moram priznati, da imam nekaj težav, da povežem to vprašanje s temo, ki je bila najavljena. Kot že rečeno, ne Vlada ne koalicija ni predlagala nobenega pakta o nenapadanju, zato se tudi ne čutim pristojnega, da odgovarjam na vprašanja, povezana s tem paktom. Tudi vsebina tako, kot je bila interpretirana, ne izhaja iz sporazuma, ki smo ga predlagali, tako da ne vem. Morda bi bilo dobro, da si naslednjič preberemo stvari, o katerih sprašujemo. Kar se tiče potrebe po sodelovanju pri takšnih projektih kot je predsedovanje Evropski uniji ni treba gledati samo prakso, ki se je uveljavila v drugih državah članicah Evropske unije, lahko pogledamo tudi našo prakso iz časa vstopanja v evroatlantske integracije, takrat smo podpisali sporazume parlamentarnih strank in poslanka in poslanec obeh narodnosti o tem, da bomo skupaj delali za te cilje, oba cilja sta bila podoben izziv kot je tudi predsedovanje kar se naporov tiče, čeprav je to predsedovanje omejeno na pol leta, ampak tudi na leto priprav in še potem na pol leta neposrednih obveznosti dela v trojki. Tudi v drugih državah so bile različne prakse takrat, Slovenija je izbrala dobro pot, zato je bila tudi prva, prvi smo šli od držav nastalih na ozemlju bivše Jugoslavije v Evropsko unijo, Nato, zdaj tudi v evropsko monetarno Unijo in zagotovo je nekaj k tej hitrosti prispevala tudi politična enotnost. Mi smo bili praktično ves tisti čas v opoziciji in smo razumeli, da gre za nekaj kar presega dnevno politiko in smo tiste sporazume podpisali smo delali v skladu z njimi, nekatere smo celo sami predlagali. Morda imam prevelika pričakovanja ali pa sem prevelik optimist, če podobno konstruktivno ravnanja na podobnih temah sedanja vladna koalicija pričakuje od opozicije. Naj povem še to, da na sestanku, kjer smo predstavili vsebino predloga tega sporazuma, pred veliko nočjo, ni bilo nobenega izrecnega nasprotovanja temu koraku, tudi predsednik vaše stranke je načeloma podprl ta predlog. Načeloma je predlog podprl tudi predsednik stranke, ki je kasneje sklenila, da sporazumu ne bo pristopila, to so pač suverene odločitve, vendar primerjava med časom, ko je nekdanja opozicija podpirala vstopanje v evroatlantske integracije in med tem, kako se zdaj komentira, to je pač zanimiva primerjava, ki tudi lahko da svoje rezultate.”  Poslansko vprašanje je postavil poslanec Krstijan Janc: “Predsednik Vlade, pred kratkim smo bili seznanjeni z nekaterimi ključnimi gospodarskimi in javnimi finančnimi kazalci tako domačih kot tujih inštitucij. Mednarodni denarni sklad je Slovenijo kot edino novo članico Evropske unije prvič v svojem poročilu uvrstil med razvite države, kar nedvomno pomeni velik uspeh in potrjuje pravilno usmeritev ekonomskih politik. Urad Vlade za makroekonomske analize in razvoj je tudi v prihodnjih letih napovedal visoko gospodarsko rast. V letu 2007 lahko tako po spomladanskih napovedih Urada Vlade za makroekonomski razvoj pričakujemo 4,7% gospodarsko rast in 4,4% v letu 2008. Ministrstvo za finance je objavilo podatek, da je bil primanjkljaj širšega sektorja države po metodologiji ESA 95, ki služi tudi za maastrichtske kriterije, od leta 2006 1,4% bruto družbenega prihodka in tako za 0,1% nižje kot leta 2005. Tudi dolg države, ki je v letu 2006 znašal 27,8%, se je v primerjavi z letom 2005 znižal za 0,6% točke. Ob tem je zelo pomembno, da so tudi ostali gospodarski podatki zelo dobri. Inflacijo smo uspeli ohraniti nizko in tudi po prevzemu evra zaposlenost raste, registrirana brezposelnost pa pada. Spoštovani gospod predsednik, glede na podatke lahko z optimizmom pričakujemo, da se bo Slovenija, ki je v letu 2006 dosegla okoli 83,5% povprečnega bruto družbenega prihodka v Evropski uniji merjenega po kupni moči z dobrim tempom približevala povprečju razvitosti v Evropski uniji. Spoštovani predsednik, zanima me: Kako komentirate navedene podatke in kaj namerava Vlada storiti še v prihodnje, da bi se takšni trendi ohranili tudi v bodoče ali pa celo izboljšali?”    JANEZ JANŠA: “V bistvu smo nekje na začetku tretje tretjine časa ali pa v začetku tretjega polčasa kar se tiče izvajanja reformnih ukrepov, ki smo jih sprejeli na začetku mandata in ki so vezani na strategijo razvoja Slovenije. Podatki, ki ste jih navajali in ki so za Slovenijo primerjalno gledano zelo ugodni, deloma tudi udobni, so rezultat dveh dejavnikov. Eno so rezultati ukrepov, ki so bili sprejeti v okviru implementacije strategije razvoja Slovenije. Na drugi ravni pa so posledice dejstev, da je Slovenija v tem času prišla v EU, 1. januarja tudi v evropsko monetarno unijo, v neko razvito okolje, kar objektivno posredno pozitivno vpliva na naš gospodarski in družbeni razvoj. Tisto, kar je izjemno pomembno, kar izhaja iz teh makroekonomskih podatkov je dejstvo, da Slovenija ne beleži samo povečanje stabilnosti makroekonomskega okolja in visoke gospodarske rasti, ampak beleži tudi zniževanje brezposelnosti, povečevanje zaposlenosti. Mimogrede, sedaj, ko je vlada začela z drugim krogom obiskov po slovenskih regijah vidimo ponekod, nazadnje je bilo to v Mariboru oziroma v Podravju, da se je slika v dveh letih ponekod drastično spremenila. Ravno ko gre za to razvojno in socialno vprašanje, za vprašanje zaposlenosti ali pa brezposelnosti, tam kjer je bilo še dve leti zaznati, da je eden od glavnih problemov brezposelnost je po dveh letih velik problem iskanje primerne delovne sile v industrijskih panogah, ki so v dveh letih postale perspektivne, so del slovenske in širše konjukture in ti trendi bodo po napovedih oziroma so po napovedih ugodni tudi za prihodnje srednjeročno obdobje. Tako je brezposelnost v lanskem letu znašala po metodologiji mednarodne organizacije za delo 6%, kar je najnižja stopnja od osamosvojitve naprej in gre po drugi strani v nekaterih profilih za problem pomanjkanja delovne sile. To kar obeta trajnost teh rezultatov so nekateri drugi podatki, ki niso bili navedeni, recimo, rast dodane vrednosti v letu 2006. V lanskem letu je bila rast dodane vrednosti v slovenski proizvodnji 5,3%, kar je daleč največja rast v zadnjih 11 letih in kar kaže na to,da ti gospodarski rezultati niso zgolj rezultat neke trgovine, ampak da so tudi rezultat večje produktivnosti, rezultat tega, da znamo z enakim delom več ustvariti. V tej tretji tretjini bodo izvedeni še ostali ukrepi, ki so potrebni za to, da bomo obdržali in okrepili sedanje trende. V zaključni fazi so pogajanja socialnih partnerjev glede delovno pravne zakonodaje, premiki na tem področju so ključnega pomena za ohranjanje in za izboljšanje teh trendov, še posebej ko gre za gospodarsko rast. Jaz upam, da bomo lahko ustrezno zakonodajo predlagali čimbolj usklajeno še v tem polletju. Tako, da strateško gledano smo nekje na točki, ko se je potrebno intenzivno ukvarjati tudi z vprašanjem ne samo kako več ustvariti, ker to gre kar dobro, ampak tudi z vprašanji, kako zagotoviti, da bodo ti rezultati čimbolj pravično in regionalno enakomerno razdeljeni po Sloveniji. Tukaj so žal še velike razvojne razlike. Ta Vlada je enega od ukrepov, da se te stvari popravijo že sprejela z novim Zakonom o financiranju občin, ki deluje zelo pozitivno na zmanjševanje teh razlik, ključen korak pa bomo skupaj naredili, če bo takšna volja v tem visokem zboru, s paketom zakonodaje o pokrajinah, ki je eden od ključnih izzivov, ki je še pred nami.”