Predsednik vlade Janez Janša je danes na 22. redni seji Državnega zbora odgovarjal na poslanska vprašanja v zvezi z odnosom vlade do kriminalnih združb in njihovega delovanja ter o dolgotrajnih posledicah šolanja na daljavo.
Predsednik vlade Janez Janša je navedbe poslanca Levice Mihe Kordiša v poslanskem vprašanju v zvezi z odnosom vlade do kriminalnih združb in njihovega delovanja označil za nebuloze. Izpostavil je, da Rok Snežič nikoli ni bil davčni svetovalec predsednika vlade, da je bilo to večkrat zanikano in, da naj se te laži ne ponavljajo naprej.
Na vprašanje poslanke SAB Maše Kociper glede dolgotrajnih posledic šolanja na daljavo in, zakaj se vlada ni odločila za uporabo tako imenovanih mešanih modelov, ki jih je pripravilo ministrstvo za izobraževanje, je predsednik vlade najprej predstavil trenutno situacijo. Dejal je, da se pristojni glede na novo odkrite seve angleškega virusa pri nas v tem trenutku ukvarjajo z vprašanjem, ali se bo v regijah, ki so dosegle pogoje za odpiranje šol in vrtcev, pouk v fizični obliki v torek dejansko začel. "To je osrednje vprašanje danes. Zadeva na deset tisoče ljudi." Ob tem je tudi poudaril, da nikjer drugje ukrepi niso bili problem. Pri nas pa so politične stranke zagnale kampanjo brez mask v šole in v nekaj tednih je bilo v šolstvu štirikrat več okužb kot med vso ostalo populacijo. "Zato. V tem je razlika."
Opozoril je tudi, da se je včeraj na omrežju oblikovala skupina 3000 učiteljev in vzgojiteljev, ki pozivajo proti testiranju. Da gre za 10 odstotkov teh, ki naj bi jutri začeli pouk in vzgojo. Ob tem je dodal, da je od njih težko pričakovati, da bodo dosledno upoštevali in spoštovali tudi ostale ukrepe. "Tveganje pri nas je večje, zaradi tega, ker se z virusom ne spopadamo enotno kot v večini drugih držav, čeprav na podlagi strokovnih priporočil uvajamo enake ukrepe."
Glede navodila ministrstva za šolstvo o izvajanju pouka v delno okrnjeni obliki, ki je bilo izdano ob začetku šolskega leta, je dejal, da bi bile šole lahko bistveno dlje odprte kot so bile, če bi se teh navodil vsi držali. Spregovoril je tudi o odprtju šol v drugih evropskih državah. "Osrednji del Evrope ima šole zaprte, čeprav imajo nekatere države tudi do trikrat boljšo epidemiološko sliko." V Evropi tudi ni države, ki bi imela takšno število okužb, kot jih imamo v Sloveniji, in bi imela v tem času vse šole odprte. Ob tem je poudaril, da so največje žrtve epidemije tisti, ki umrejo. Problem z okužbo med mlajšimi pa je, da se pri njih okužba ne pokaže ali pa se pokaže relativno pozno, da pa se virus z mlajših prenese na starše in stare starše in potem ljudje umirajo. Ob tem je tudi dejal, da ljudje okužbo prenašamo na različne načine. Določen odstotek ljudi, ki zboli, potrebuje intenzivno nego, kapacitete le-te so omejene, ter da določen odstotek ljudi v intenzivni negi umre.
V nadaljevanju je izpostavil, da je po njegovi oceni pouk na daljavo v Sloveniji relativno dobro organiziran. Da izpad ni bil tako velik, da nastajajo posledice, ki pa jih bo možno nadoknaditi. "Ljudi, ki umrejo, pa ni možno obuditi k življenju".
Predsednik vlade je v odgovoru na poslansko vprašanje izpostavil tudi, da morajo danes do 16. ure odgovorni, torej ministrica za šolstvo, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje in strokovna svetovalna skupina sporočiti, ali se bodo šole in vrtci jutri dejansko odprli in v katerih regijah, ker se je situacija ponekod obrnila na slabše. Ob tem je dodal, da je hierarhija vrednost v slovenski ustavi jasna. "Najprej varujemo življenja, potem zdravje in potem vse ostale stvari."
Prvotno objavljeno tukaj.