Predsednik vlade Janez Janša se je danes na Brdu pri Kranju udeležil srečanja predsednic in predsednikov parlamentarnih strank, vodij poslanskih skupin, ministra za zdravje in Strokovne svetovalne skupine ministra za zdravje za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19, ki ga je sklical predsednik republike Borut Pahor.
V skladu z dogovorom na srečanju predsednikov in predsednik parlamentarnih strank, ki je potekalo 24. februarja 2021, so se sogovorniki danes posvetovali o ključnih vprašanjih in ukrepih, pomembnih za uspešno strategijo soočanja z epidemijo COVID-19, vključno z morebitnimi predlogi za nujno potrebne sistemske spremembe v javnem zdravstvenem sistemu.
Po srečanju je predsednik vlade Janez Janša na novinarski konferenci izpostavil, da je bil sestanek koristen in da se je dogajanje, ki je običajno za srede popoldan preslikalo v opoldanski čas. "Predstavitev, razprav in razreševanja strokovnih dilem, kakršnih smo bili danes deležni vsi predstavniki parlamentarnih strank, ki smo se tega sestanka udeležili, smo običajno deležni tisti z vlade, ki vsako sredo popoldan obravnavamo COVID-19 situacijo in razmere v Sloveniji, Evropi in po svetu in potem v skladu z običajno prakso in odločbo Ustavnega sodišča podaljšujemo ali spreminjamo preventivne ukrepe," je povedal predsednik vlade. Dodal je, da so danes tudi tisti, ki niso del vladne koalicije, dobili nekaj občutka o tem, s kakšnimi dilemami vse se vlada srečuje v mesecih epidemije. "Ker se številke okužb večajo, je bil sprejet dogovor, da se pred morebitno potrebno naslednjo zaostritvijo ukrepov ponovno organizira podoben sestanek," je dejal premier Janša, ki je izrazil upanje, da bodo številke takšne, da tovrstni sestanki ne bodo potrebni. "Je pa sprejet dogovor, da se dobimo vsak mesec, dokler epidemija traja," je še povedal premier Janez Janša.
Predsednik vlade Janez Janša je ob novinarskih vprašanjih o tem, da Levica in LMŠ na današnjem sestanku nista bili prisotni, izrazil obžalovanje, da predstavnikov teh dveh strank na današnjem sestanku ni bilo, saj so bile danes razrešene številne dileme in vprašanja, ki se izpostavljajo.
V zvezi z decembrskim naročilom cepiva za Slovenijo, pa je premier dejal, da je v večini lanskega leta veljalo, da bo podjetje Astra Zeneca tisto, ki bo prvo proizvedlo in registriralo cepivo in da bo to prvo odobreno cepivo. "Ko so bile prve pogodbe s tem podjetjem podpisane, je Evropska komisija sklepala dogovore, na podlagi tega so se države članice EU odločale predvsem za to cepivo. Potem je prišlo do zapletov v tretji fazi testiranj in prvo cepivo, ki je bilo odobreno, je bilo cepivo BionTech Pfizer," je spomnil predsednik vlade Janez Janša. Dodal je, da je ta odobritev sovpadla z decembrskim zasedanjem Evropskega sveta, ko je bilo to najavljeno in tudi z odstopom tedanjega ministra za zdravje Tomaža Gantarja ter z začasnim opravljanem te funkcije s strani predsednika vlade. "Moja prva reakcija, ko sem prevzel ministrstvo za zdravje, je bilo naročilo vsem pristojnim, da kjerkoli in kadarkoli in za kakršnokoli ceno bo možno naročiti dodatne količine cepiva, to naredijo, ne glede na to, ali bo to Astra Zeneca, Pfizer, ali katerokoli drugo cepivo, in od takrat naprej je ministrstvo za zdravje temu sledilo. Do takrat pa je bila v Sloveniji in drugod favorizirana Astra Zeneca," je dejal premier in dodal, da tega problema, s katerim se države članice soočajo danes, ne bi bilo, če bi to podjetje cepiva dobavljalo skladno s pogoji, pa jih žal ne. "Tiste države, ki so naročile več cepiva Astra Zeneca, so danes po precepljenosti daleč zadaj oziroma pod povprečjem EU," je dejal premier.
"Mi smo v decembru naročili za najvišjo možno količino dodatnega cepiva Astra Zeneca. Ta iniciativa, da Evropska unija naroči 100 milijonov dodatnih doz cepiv je prišla s strani nemškega ministra za zdravje in konkurirali smo za toliko, kolikor lahko dobimo in dobili smo milijon dodatnih doz," je dejal predsednik vlade in ob tem dodal, da je Slovenija v prvem kvartalu po precepljenosti nad povprečjem.
"Konkurirali smo tudi za dodatne količine takoj, ko je bilo mogoče, odobrenih smo dobili nekaj manj kot pol milijona doz Pfizerja, vendar pa ta pogodba vsaj do včeraj zvečer še ni bila podpisana," je dejal predsednik vlade in dodal, da je Pfizer doslej tudi edino podjetje, ki se je držalo rokov in dobav.
Predsednik vlade Janez Janša je še poudaril, da nobena članica EU ni naročila premalo cepiv, Slovenija pa, da je naročila preko 7 milijonov cepiv za 2 milijona prebivalcev. "Problem, ki ga rešujemo v zadnjih dneh torej je, da eno od podjetij ne dobavlja količin kot bi jih moralo," je izpostavil predsednik vlade in dodal, da to podjetje za ta svoja ravnanja ne trpi nobenih sankcij. "Ključno vprašanje torej je, kako je mogoče, da neko podjetje dobavlja več kot pol manj, kot se je zavezalo v pogodbi, pa se v zvezi s tem nič ne zgodi, ni posledic in ni sankcij. Dokler se ta zaplet ne razreši, smo predlagali korektivni mehanizem, na podlagi katerega bo Evropska komisija, kjer bo možno, zagotovila dodatne količine cepiva, ki jih bo distribuirala tistim državam članicam, ki so prizadete zaradi nedobav cepiva Astra Zeneca," je še povedal predsednik vlade in poudaril, da je predsednica Evropske komisije tudi že sporočila, da je prva takšna dobava že realizirana.
"Sam osebno, pa tudi moji kolegi po Evropi terjamo, da se te pogodbe s podjetji, ki zagotavljajo cepiva javno objavijo, zato da bo konec špekulacij, kaj v pogodbah dejansko piše in da se ugotovi, zakaj Astra Zeneca ne dobavlja toliko cepiv kot bi jih morala in zakaj ne trpi nobenih sankcij za to. Informacije namreč so, da je pogodba slaba in da jo podjetje izkorišča zaradi komercialnega razloga," je dejal predsednik vlade. Omenil je tudi, da je cena ene doze cepiva Astra Zeneca približno 2 evra, na trgu izven EU pa se to cepivo prodaja bistveno dražje. "Kolegi iz Češke so me obvestili, da so dobili komercialno ponudbo po 13 evrov za dozo cepiva, torej za več kot šestkratno ceno," je navedel premier. Izpostavil je tudi, da če je pogodba slaba, "mora za to nekdo odgovarjati." "Zaradi situacije, kakršna je, pa predlagamo, da se sklene še dodatna pogodba, tudi če je za to treba plačati višjo ceno, kajti, če gre za nekaj evrov višjo ceno, je to še vedno manjša cena, kot ukrepi, ki bi jih bilo treba sprejemati za zajezitev širjenja epidemije, posledice, ki jih čutimo zaradi omejitev in posledice, ki se odražajo v bolnišnicah in v številu umrlih," je poudaril premier Janez Janša.
Predsednik vlade je v nadaljevanju spomnil tudi na včerajšnji sestanek na Dunaju s petimi evropskimi kolegi, kjer je poudaril, da si ne predstavlja situacije, če bi polovica evropskih držav dosegla 60% precepljenost, druga polovica pa 30% do poletja in bi to pomenilo, da je polovica Evrope odpravila epidemijo, drugi del pa ne. "To bi lahko pomenilo resno politično krizo. Ker v drugi polovici leta predsedujemo Svetu EU, bi si želeli, da to izpeljemo v optimističnem vzdušju, ter da delamo na okrevanju iz epidemije, zato na ta problem opozarjamo, ko ga je še mogoče rešiti," je dejal premier Janez Janša.
Predsednik vlade Janez Janša je še povedal, da šest predsednikov vlad predlaga sklep, da bi se Evropski svet zavezal, da bo do začetka poletja EU zagotovila dovolj cepiva za 70% precepljenost vsega prebivalstva. "Torej kot obvezen sklep predlagamo nekaj, kar je bilo kot politična odločitev že sprejeto decembra lani, pa se potem zaradi nespoštovanja pogodbe ali pa slabe pogodbe, ni upoštevalo," je povedal predsednik vlade. Predsednik vlade je ob tem tudi spomnil, da se je v podjetje Astra Zeneca in v razvoj cepiv vlagalo evropski denar. Predsednik vlade Janez Janša je tudi še dejal, da bi verjetno morali hitreje reagirati takrat, ko je bilo jasno, da prihaja do zapletov s cepivi Astra Zeneca, "ampak v Sloveniji je bil to čas, ki je sovpadal z umetno povzročeno politično krizo, z rušenjem ene stranke in z odstopom zdravstvenega ministra."
Na vprašanje, ali bodo odslej pri zajezitvi epidemije upoštevani predlogi opozicije, je premier Janez Janša odvrnil, da je bil namen sestanka, da se vsi predstavniki vladne koalicije kot tisti, ki zastopajo nevladni del parlamentarnega spektra, seznanijo s situacijo in prognozami. "Obžalujem, da četrtine parlamentarnega spektra danes ni bilo, in da sedaj ni seznanjeno s številkami," je povedal predsednik vlade in zaključil, da so vrata vladne koalicije opoziciji za sodelovanje pri boju z epidemijo odprta. "S pomočjo predsednika republike smo doživeli, da se je ta poziv k sodelovanju vsaj na pol realiziral," je zaključil predsednik vlade Janez Janša.
Celotno sporočilo za javnost s fotografijami je prvotno objavljeno tu.
