Predsednik vlade in predsednik SDS Janez Janša v četrtkovi oddaji Trenja

Predsednik vlade in predsednik SDS Janez Janša je sodeloval v četrtkovi oddaji Trenja, v kateri je odgovarjal na aktualna vprašanja. Gledalci, ki so v oddaji glasovali o delu vlade Janeza Janše, so delo v večini (70%) ocenili kot dobro. UROŠ SLAK: Zadnji dogodki v Sloveniji, polovica mandata sedanje vlade in prihajajoče predsedovanje Evropski uniji, so razlog, da smo v Trenja tokrat povabili samo enega gosta. Dover večer predsednik vlade gospod Janša. JANEZ JANŠA (predsednik vlade Republike Slovenije): Dober večer. SLAK: Izvolite se usesti. Gospod Janša tako kot običajno, bomo tudi tokrat v trenjih našim gledalcem postavili vprašanje. Sprašujemo vas, kako ocenjujete dosedanje delo vlade Janeza Janše? Dobro, srednje, slabo. Pokličite nas preko stacionarnega telefona, Mobitela ali Simobila. Preden začnemo pogovor pa si poglejmo dogodke, ki so v zadnjem času najbolj razburili javnost. ALENKA MAROVT: Grčarice prejšnji teden. Posnetki, ki so osupnili Slovenijo, saj kažejo, kako so krajani ustavili policijo in gledali, kaj je v njihovih avtomobilih. Ali še živimo v pravni državi, se je spraševalo tudi deset najvplivnejših pravnikov v Sloveniji. Miro Cerar pravi, da je pravna država odpovedala.MIRO CERAR (Pravna fakulteta v Ljubljani): Ko se država ni ustrezno odzvala na te kršitve, ki so jih doživljali sami državljani. Torej občani Ambrusa. In tudi bi rekel še kje druge. Potem pa seveda v trenutku, ko je prišlo do izselitve Romov, kar pa spet ni ustavno dopustno. Skratka v obeh primerih je bila ustava, pravna država kršena. In to je problem. MAROVT: Pravosodni minister Lovro Šturm pa, da pravna država ni umrla. LOVRO ŠTURM (minister za pravosodje): Nikakor ne moremo govoriti, da so se zamajali temelji pravne države. Ja pa seveda to resno opozorilo. In kot vidite, si vlada tudi zelo resno prizadeva, da bi nastali položaj umirila.MAROVT: Problem Ambrusa in družine Strojan ni od danes. Star je 12 let. Leta 2004 je težavam Ambrušanom in drugim, ki so prišli protestirat, obljubil pomoč Janez Janša. Takrat še, kot predsednik opozicijske stranke.JANEZ JANŠA (SDS): Čestitke za državljanski pogum. Bilo je dovolj čakanja. Sedaj je treba terjat ukrepe. In v kolikor ne bo nič narejeno, predlagam, da se naslednjič zberemo še v večjem številu. Hvala lepa.MAROVT: A zgodba Strojanovih epiloga še ni dobila. Pa čeprav je minilo že več kot mesec dni. Del romske družine sedaj živi v Ambrusu. Po vrnitvi iz Postojne jo je inšpektor obvestil o rušenju njihove črne gradnje. In če se vrnemo na začetek prispevka. Ob dogodku v Grčarici se je postavilo še vprašanje delovanja in vodenja Policije. Generalni direktor Policije Jože Romšek je takrat dejal. JOŽE ROMŠEK (generalni direktor Policije): V javnosti se je dostikrat pojavila informacija, da vaške straže zaustavljajo policiste, da jim premetujejo avtomobile, da jim gledajo opremo in ne vem kaj. Nič od tega ni.MAROVT: Našo posnetki pa dokazujejo, da so ljudje kolono policijskih vozil ustavili. Pozneje je izjavo popravil in uvedel notranjo preiskavo. SLAK: Gospod Janša, poglejte ali na podlagi tega, kar smo videli v zadnjih dneh tudi v tem prispevku. Direktor Policije gospod Romšek, še uživa vaše zaupanje. Tukaj se nanašam na ta del, ko je očitno lagal javnosti, da vaške straže niso ustavile policijo. Posnetki so pokazali, da je. On še uživa vaše zaupanje po tem? JANŠA: Vprašanje kako uje bil direktor obveščen. Jaz sem bil sam na sestanku, kjer je bil tudi on zraven, kjer so ga njegovi podrejeni obvestili, da je šla množica s hlodom na policijsko kolono, ki je čakala pred barikado. In da je tam prišlo do poškodbe. Naslednji dan smo videli iz posnetkov, da je bila situacija nekoliko drugačna. In gospod Romšek je takrat ukrepal, ker je pač ugotovil, da so ga podrejeni napačno obveščali. In v tistem primeru je šlo za upravičene sankcije, ko se je izkazalo, kje je bila napaka. Ta posnetek, ki se je sedaj velikokrat pokazal, zagotovo ni nekaj nad čemer bi bili navdušeni. Težko bi rekel, da je zaradi tega umrla pravna država. Spomnimo se, ne vem stavke avtoprevoznikov, ki so zaprli cesto okrog Ljubljane. Spomnimo se primerov podobnih romskih konfliktov v Novem mestu, ko so občani zaprli cesto in tudi ustavljali policijo in ostali promet. Spomnimo se ne nazadnje policijske ure v Parizu pred nekaj meseci, oziroma lansko leto. To se pač dogaja. Tisto kar je sporno in kar je dejansko šlo preko roba je to pregledovanje policijskih vozil. Tukaj pa mislim, da ne glede na to, da je bila policija v tistih dneh na težki preizkušnji, da so jo enkrat obtoževali, da je premila. Naslednjič da je pregroba. Tega ne bi smeli dovoliti. Se pravi to, da nekdo zaustavi policijsko kolono in potem gleda v avtomobile kaj policija prevaža, to mislim, da je kaplja daleč čez rob. In pričakujem od ustreznih organov, da bodo to v skladu z zakonodajo tudi sankcionirali. SLAK: Ampak poglejte gospod Janša, kakšni bodo ukrepi. Tukaj je šlo vendarle, poglejva tole kolono, je šlo za razpad sistema. Vidimo tukaj policiste. Vidimo tukaj ljudi, ki stojijo. Kdo bo prevzel odgovornost za to, za tako ravnanje policije. JANŠA: Torej ena kolona še ni sistem. Ni šlo za razpad sistema. Šlo je pa mojem za neko nezakonito ravnanje na eni strani. Ker ti civili niso imeli nobenih pooblastil, da to delajo. In mislim, da bosta tožilstvo in pristojni organi tukaj ukrepali, saj morali bi. So pač neodvisni. In šlo je po mojem mnenju za daleč napačno ravnanje tistega, ki je bil odgovoren za te kolone. In tistega, ki je pač takrat odločil, da se to dovoli. In v zvezi s tem teče notranja preiskava. Ko bo izvršena bodo zagotovo tudi sankcije. SLAK: Ampak glavni v Policiji je objektivno odgovoren za vso delovanje spodaj. Iz piramide pa je gospod Romšek. In ne da bi to potenciral. JANŠA: Oprostite. To sem že prej pojasnil. Tisti, ki je na vrhu piramide je odgovoren za nek ukrep, če ga izda na podlagi pač kompletnih informacij. Če so ga pa napačno obvestili, kar se je v tem romskem primeru enkrat že zgodilo. Sem slišal na lastna ušesa. Potem ni on odgovoren, ampak tisti, ki je posredoval napačne informacije.SLAK: JA očitno ima napačne ljudi okrog sebe, da mu posredujejo napačne informacije. JANŠA: Zagotovo. In ko je enega od teh zamenjal je bil takoj obtožen, da sedaj dela grešnega kozla iz nekoga nižje po rangu. Kar je nekorektno.SLAK: Poglejte ob teh dogodkih v Ambrusu, se je oglasilo tudi 50 intelektualcev. Tudi z LDS-a smo lahko slišali zahtevo po odstopu ministra Mateja. Ker je z obljubami krajanom Ambrusa, da se družina Strojan s preselitvijo v Postojno, ne more več vrniti nazaj, kršil Ustavo, načela, pravno državo. Vsak ima namreč možnost, da živi na svoji zemlji, na svojem kraju. In seveda tudi zaradi tega, ker naj bi v Ambrusu v tistem kritičnem momentu minister Mate prevzel odločanje v svoje roke. On je bil tisti, ki je Ambrušanom sporočil, da družine Strojan ne bo več nazaj. Se strinjate s to zahtevo? Ali podpirate ministra Mateja? SLAK: Treba je bit nekoliko natančen preden se izrekajo sodbe. Ko gre za t, kot pravite skupino intelektualcev, ki je isti dan kot opozicija, zahtevala odstop notranjega ministra. Je vsaj potem, kar smo videli na vaši televiziji, to zahtevo predstavil gospod Štrajn, ki je predsednik Liberalne akademije. To je pač neka podporna enota Liberalne demokracije. Tako je treba govorit o politični zahtevi, ne pa to zavijat za zahtevo skupine intelektualcev. Tudi glede na časovni potek, se vidi, da je pač šlo za politično akcijo opozicije, ki je legitimna. Tisto kar mene tukaj moti je, da so to prodaja kot neka neodvisna iniciativa. Ko gre pa za ravnaje gospoda Dragutina Mateja v Ambrusu, pa je tudi treba bit natančen. Ko je prišlo do vrelišča je šel on reševat situacijo. In se je pogovoril s to romsko družino. In so imeli v bistvu na razpolago dve varianti. Ali ostanejo v tisti situaciji, ki je bila zelo zaostrena in bi lahko prišlo do marsičesa. In če bi se romska družina odločila, da ne gre nikamor, da ostane tam, bi to policija pač tam morala braniti. Minister je to vedel. In je to tudi povedal. Druga varianta je bila, da se pač preseli na neko drugo lokacijo začasno. Ta lokacija je bila tudi vnaprej ponujena. In v tem času se potem išče naslednja kratkoročna ali dolgoročna rešitev. In družina je prostovoljno pristala na tisto. Težko bi rekli, da je bilo brez vpliva zunanjih dejavnikov, ker so bili zunaj demonstrantje. In najbrž ni šlo za normalne okoliščine. In vendar sta bili na voljo dve varianti. In šlo je za prostovoljno odločitev tistih, ki so pač bili kasneje preseljeni v Postojno. Ampak to kar je sporočil minister Mate krajanom je sporočil po predhodnem pogovoru s to slovensko družino.SLAK: Ampak tukaj v tem studiu smo lahko slišali predstavnike, ki so bili tam na tem dogodku, recimo romskega svetnika, ki pa pravi, da je družina odšla pod prisilo. Da je vendarle ta prisila bila.JANŠA: Ne vem kaj kdo pravi. To kar sem vam jaz povedal je nesporno dejstvo. V teh pogovorih so bili tudi drugi. In tako se je pač situacija odvijala. S to romsko družino, z najodgovornejšimi člani, te romske družine sem se jaz osebno dvakrat pogovarjal, ko smo reševali zaostrene situacije. In smo se vse dogovorili. Si segli v roke. naslednji dan so dajali drugačne izjave.SLAK: Dobro. Poglejte gospod Janša ali ste vi glede na to, da ste morali tudi osebno posredovati, oziroma ste osebno posredovali v Ivančni Gorici. Pa vas bom takole vprašal. Ali ste vi podcenili ta problem Ambrusa. Glede na to, da smo videli posnetek, da ste leta 2004, ko so prišli krajani Ambrusa protestirat, opozarjate tedanjo vlado LDS-a na ta problem, bili s tem problemom seznanjeni. Se pravi, obljubili ste pomoč. Potem pa dve leti po vaši vladi tak izbruh. Ste torej podcenili ta problem? JANŠA: No tudi tukaj je treba bit natančen. Ta posnetek, ki ste ga kazali, ko je šlo za zborovanje pred vlado pred nekaj leti, ko smo bili mi v opoziciji, ko sem tudi jaz govoril, je bilo zborovanje predvsem Novomeščanov. Takrat je bilo to vprašanje zaostreno v Bučni vasi pri Novem mestu. In tam je dejansko šlo, tako kot v primeru Ambrusa za nalaganje problemov, ne da bi se bistvo teh problemov reševalo. Tudi ko gre za to nelegalno romsko naselje pri Ambrusu, to niso prvi konflikti in prvi protesti. Teh je bilo veliko že prej. Tudi nezadovoljstva krajanov. Jaz sme bil sam dvakrat na seji občinskega sveta, oziorma dna drugih sestankih v Ivančni gorici, kjer se je to reševalo ob prisotnosti romskih svetnikov, Zveze Romov in tudi takratnega vladnega urada za narodnosti. Protesti so bili, konfliktni. Tisto kar je razlika med takrat in sedaj je to, da takrat tega ni nihče na veliko razpihoval. In stvar ni prerasla v nacionalni problem. Tukaj se je pa razpihovalo z vseh strani in je zadeva prerasla v nacionalni problem. V dogodke sem se jaz tisto noč od sobote na nedeljo vključil potem osebno, ker se mi je zdela stvar zelo resna. Bil sem priča, ker smo bili skupaj na sestanku, dezinformaciji vodstva Policije. S strani, mislim da Policijske uprave Ljubljana, je bilo izdano sporočilo za javnost, da je na barikadi v Suhi krajni prišlo do konflikta zaradi tega, ker so domačini v bistvu napadali policijo. Meni so pa ljudje, ki so bili tam, oziroma so sporočali drugim članom vlade in ti so prenesli meni, da je bila situacija nekoliko drugačna. Da je bila situacija bistveno drugačna. In ko se enkrat to zgodi, potem je seveda zelo lahko ocenit, da gre za resno situacijo. Povsem logično bil bilo. Oziroma obstajala je velika verjetnost oziroma nevarnost, da bi vodstvo Policije na podlagi dezinformacij, izdajalo napačne ukaze. In enako smo potem ugotovili, da je nekdo širil med prebivalci Suhe Krajine popolnoma napačne informacije, oziroma dezinformacije. Med drugim se je širila vest da Policija v maricah pelje to romsko družino v Suho krajino. Ta ves je bila objavljena tudi na nekaterih lokalnih radijskih postajah. Gasilske sirene so tulile po gasilskih domovih, gasilski avtomobili so se okoli vozili s sirenami. Ustvarilo se je vzdušje izrednega stanja. Če ne bi bilo takrat hitre in odločne intervencije, bi prišlo do česa hujšega. SLAK: Ampak poglejte gospod Janša, pravite da je bila situacija zaostrena. Pa vas bom takole vprašala. Zakaj mora pri nas vedno priti do najhujšega, da se pristojne institucije zganejo. Poglejte, če pogledava kaj imava po tem tritedenskem dogajanju, kakšna je situacija. Del družine Strojan je v Ambrusu v svojem naselju. Del v Postojni. Potem ko je ta del družine prišel nazaj v Zagradec je lahko prišel inšpektor in obvestil to družino, da je njihova gradnja črna. In da jo bodo rušili. Ista zgodba kot v Lipi. Najprej smrt dveh deklet. Potem pa se šele inšpekcijske in pristojne službe zganejo. Zakaj vam v dveh letih ni uspelo presekati ta način delovanja inšpekcijskih služb? Ker če bi delale vsega tega ne bi bilo. JANŠA: Del odgovora na to vprašanje je to dogajanje v Sloveniji potem, ko je bila ta romska družina preseljena. Prej preden se poruši na črno zgrajeni objekt v katerem nekdo nezakonito biva, oziroma biva brez dovoljenja. Po praksi, ki se je uveljavila v Sloveniji nima pa povsem trdne pravne podlage, je treba zagotovit novo bivališče. In ko gre za situacijo nelegalnih romskih naselij, ne gre samo za to naselje pri Ambrusu ali pa v Bučni vasi. V Sloveniji je od 105 romskih naselij, ki se tako imenujejo, imajo tak status, mislim da je 74 nelegalnih, ki bi jih bilo treba porušit. Vsaj večino objektov v teh naseljih. Če bi to zdajle inšpekcija naredila naenkrat, bi iskali naenkrat bivališča lokacije ne vem za 200 romskih družin. Si predstavljate to situacijo v Sloveniji. Zaradi tega nihče naenkrat tega ne more rešit. Je pa res, da je bila storjena velika napaka, ker se je to stanje puščalo. Ker se je kopičilo. In jaz vzamem odgovornost za zadnji dve leti. Absolutno tukaj je bila storjena napaka s strani sedanje vlade vsaj na eni točki. Policija je še najmanj kriva. Morda je kriva v tem, kjer kljub vztrajnim zahtevam krajanov, tudi občine, v tem delu Slovenije v Suhi krajini, ni bila formirana policijska postaja. Krajani so jo zahtevali leta in leta. To se ni zgodilo niti v prejšnjih mandatih niti v dveh letih tega mandata. In zato ta vlada absolutno prevzema odgovornost. Prav tako moramo prevzet odgovornost za to, da je leta 2002 za čas tega mandata seveda, ni šel ta postopek naprej, ker je bilo zaostr3eno. Oziroma v letu2002 ko so po mnogih letih in različnih pritožbah zadeve prišle v pravno močno sodbo Upravnega sodišča, bi se moralo iskat nadomestno lokacijo za to družino in v izvržbo. Ker je bilo ugotovljeno, da je to naselje nemogoče legalizirat. In ker je zaradi številnih kriminalnih dejanj, ki so se tam dogajala v nekem času. Nekaj let je bilo proti članom družine Strojan vloženih preko 100 kazenskih ovadb. Točno mislim da 168. Nekateri so itak v zaporu, kar kaže seveda, da ne gre za normalno romsko družino. Tudi to, da jih nobeno drugo romsko naselje v tem času ni bilo pripravljeno sprejet, kaže, da ne gre za neko običajno romsko družino. S tem da se tudi znotraj tega dekla krivica, če se vse imenuje za kriminalce, ker niso vsi kriminalci. Je treba bit tukaj zelo natančen. Takrat se je začela delat napaka. Mi smo delanje ta napake samo nadaljevali s tem mandatom.SLAK: Ampak poglejte. Postavili ste zanimivo iztočnico. Se vam zdi, da je del krivde tukaj potem tudi na tožilstvu. Včeraj, sinoči smo lahko v oddaji Tarča videli, kaj se je dogodilo. Čez 130 ovadb je dala Policija: Na ljubljanskem tožilstvu so jim sporočili, da so jih dobili tam okrog 80. Vmes se jih je pa 50 zgodilo. S tem da seveda tožilka sploh ni hotela javno o tem govorit. To so neke navade nastopanja v javnosti, ki smo jim bili priča bili v prejšnji vladi, ko je bilo treba ugotavljat odgovornost kdaj ja kakšno od tožilcev tudi skril.JANŠA: Poglejte, mislim da je tožilstvo pojasnilo že pred dnevi situacijo. To so ovadbe vložene na Ljubljansko tožilstvo. Odvisno kje so se kazniva dejanja dogajala. Mislim, da je del te krajevne pristojnosti v Novem mestu. Odvisno tudi katere policijske postaje so problem obravnavale, ker tam v Suhi krajini pač blizu te lokacije, samostojne policijske postaje ni. Ne gre toliko za kakšno veliko krivdo tožilstva. Kot že rečeno, nekateri člani družine Strojan so v zaporu. Eden je sedaj spuščen. Pogojno za čuda ravno te dni, ne vem po kašnem slučaju. Se v to tudi ne spuščam. In težko bi rekli, da ko gre za sankcioniranje kriminalnih dejanj, pravna država ni delovala. Ni delovala, ko je šlo za delovanje gradbene inšpekcije. Ni delovala, ko je šlo za sistemsko reševanje tega problema s sistemskim pristopom. Ko je treba ali ta nelegalna naselja legalizirat, tam kjer je to možno. Ali poiskat druga. In na tem je treba vztrajat. In tisto, kar je manjkalo v vsem tem času in za kar je ta vlada odgovorna, samo za dve leti je to, da kljub temu, da to terja Ustava nobena prejšnja vlada ni bila sposobna napisat romskega zakona, ki ga terja ustava. Mi smo se tega lotili v tem mandatu. In ta zakon je sedaj v parlamentu.SLAK: Poglejte, da samo še za hipec ostaneva na tej temi. Zdi se mi, da se ves čas vrtiva, ko govoriva kdo je zatajil znotraj vlade. Ali se tukaj vrtiva okrog Ministrstva za okolje in prostor. Ministra Podobnika in njegovih inšpekcijskih služb. Ve se, on je bil tudi podpredsednik recimo komisije za romsko vprašanje. Inšpektor bi moral recimo to leta 2002, če bi bilo vse tako kot je treba pri nas z Ministrstvom za okolje to reševati in iskati.JANŠA: Seveda. Moral bi. Vendar pa tisti, ki izda neko odločbo in tisti ki je odgovoren za situacijo tehta tudi posledice. SLAK: Da ne bo pomote. Jaz tukaj ne terjam, da bi bilo treba podret to v neme dnevu. Govorim pa, da bi se v teh dveh letih, če bi se recimo dala kakšna alternativa najt. JANŠA: Ni šlo za en dan. Ker ta postopek je tekel kolikor vem v dveh fazah 10 let, ni šlo za en dan. Ko bi stvar postala pravnomočna z obsodbo sodišča, bi to naselje bilo treba podret. Družini pa zagotovit, bom rekel, legalno naselje. In to se je sedaj naredilo končno. Tukaj bo ta vlada začela vzpostavljat red ne glede na proteste ali karkoli. Ker je zelo cinično pozivat na spoštovanje pravne države, potem ko so se že nakopičili problemi ravno zaradi nespoštovanja pravne države. In kazat na nekoga, ki ja dve leti na oblasti s strani tistih, ki so bili 12 let na oblasti. In v tem času so se ti problemi kopičili. Jaz lahko prevzemam odgovornost za dve leti. Ne morem jo pa za nazaj. Tisto, kar sem govoril na zborovanju, ki ste ga pokazali, je 100 procentno držalo.SLAK: Poglejte. Ostaniva pred oglasi še pri policiji. Policijski sindikat zaradi zaostrenih razmer v policiji napoveduje stavko. Vi ste v parlamentu dejali, da gre za politično motivirano stavko. Medtem ko policijski sindikat pravi, da je njihov delovni, socialni položaj vse slabši. Da so premalo plačani. Povprečna plača je 183.000 tolarjev. In kot smo videli danes, vztrajajo pri napovedi stavke. Kako se bo vlada poskušala izogni novi stavki.JANŠA: Torej položaj ni vse slabši, ker plače v Sloveniji realno rastejo, zato ker je gospodarska rast bistveno višja od inflacije. Produktivnost je višja, zato se položaj nikomur ne slabša. Morda se nekomu ne izboljšuje s tempom, kot bi si ga želel. Oziroma kot bi si ga zaslužil. Jaz verjamem da številni policisti v Slovenji ne dobijo plače kot bi jo terjala njihov poklic ali pa odgovornost, ki jo prevzemajo. Vendar pa to ne velja samo za policiste. Še marsikdo v Sloveniji ni plačan toliko, kot bi si najbrž zaslužil. In ko gre za javni sektor, ko gre za te poklice, je pač treba imet neka sorazmerja. Vlada se zelo trudi, da bi vpeljala neko pravično lestvico in plačilne razrede, kjer so podobni poklici v osnovi enako nagrajeni. Ko gre za posebne pogoje dela, tako policisti kot vojaki in drugi nevarni poklici še dobivajo dodatke, dobivajo dodatno zavarovanje. In znotraj tega iskat dodatne rešitve tudi za policiste. Tisto kar mene čudi je to, da se s stavko grozi v neki fazi, ko se ni ničesar zgodilo. Pogajanja normalno tečejo. Ta vlada je ponudila Policijskemu sindikatu boljša izhodišča za plačilo kot pa prejšnja vlada kadarkoli. In nihče ni zapustil pogajanj, nihče ni z ničemer zagrozil. Nihče ni rekel, da pretiravamo. Pobuda za stavko se je pojavila kar naenkrat v tej zaostreni situaciji. In to zelo spominja na dve podobni situaciji iz zgodovine. Policijski sindikat je v času, ko se je slovenska policija pripravljala na najbolj usodne in odgovorne naloge, ki jih je slovenska policija v zgodovini izpeljala, se pravi na obrambo, grozil s stavko. To je članek v Delu 16. 06. 1991. ko je bilo rečeno, da tega ni bilo. Tudi v drugih časopisih je bilo to najavljeno kjer policijski sindikat 16. 06., ko smo se vsi pripravljali na obrambo, Slovenije grozi s stavko. Te stavke ni bilo, ker seveda policisti temu pozivu niso sledili. Napovedovali so jo naprej za 27. 06. Potem pa so jo uradno napovedali za 03. 07. V času, ko je bila Slovenija v vojni. To seveda ni bilo slučajno. Jaz poznam to ozadje. Policijski sindikat je takrat bil orodje v rokah nekoga drugega, ki ni bil ravno za slovensko osamosvojitev. Ker je bilo rečeno s tem žalimo slovensko policijo. S tem nič ne žalimo slovensko policijo. Slovenska policija je zelo dostojno odigrala svojo vlogo v obrambi Slovenije. In slovenski policisti niso nasedli temu pozivu, ki je bil povsem izven konteksta v tistem času. Drugič se je tak poziv pojavil v času, ko se je slovenska policija pripravljala na zelo odgovorno varnostno nalogo pred prvim obiskom papeža v Sloveniji. Takrat je tudi policijski sindikat grozil s stavko, ne da bi bila ta akcija kakorkoli sprovocirana s kakšno spremembo pogajalskih izhodišč takratne vlade. Saj to je bila vlada LDS-a.SLAK: Dobro. JANŠA: In tudi takrat je bilo kar nekaj naporov potrebnih zato, da do stavke ni prišlo. SLAK: Ampak preden mogoče nadaljujete, ker to je zelo pomembno za naprej. Ampak danes smo lahko slišali v 24. urah, da policijski sindikat razmišlja, da bi proti vam vložil odškodninsko tožbo oziroma kazensko ovadbo, ker ste vi v parlamentu dejali, da je vodstvo policijskega sindikata isto kot je bilo leta 1991. Gospod Prah pa pravi, da vodstvo sindikata je sedaj povsem drugo. In da ste jih s tem razžalili.. JANŠA: Poglejte vsaj nekaj funkcionarjev tega sindikata je istih kot takrat. To je povsem možno dokazat in jaz bom to z veseljem naredil. Rekli so tudi, da ni bilo tega poziva na stavko leta 1991. Tukaj je dokaz, da je bil. Tudi drugi dokazi obstajajo. Tako da je takšne grožnje treba dokazat. Kar se pa tiče te sedanje situacije. SLAK: Kako jo boste rešili, pa da končava ta del. JANŠA: Poglejte vedno ko gre za ta pogajanja, ne glede na to kako so motivirana. Še to no. Podpredsednik policijskega sindikata je kandidiral na listi ene od opozicijskih strank. Na enih ali dveh prejšnjih volitvah. Povsem brez povezave s politiko ta sindikat ni tudi danes ni SLAK: Ali hočete s tem reči, da vam opozicija, pa če lahko izdate član katere stranke je. Hočete reči, da vam tukaj opozicija nagaja in vam na nek način minira pogajanja o plačah v javni upravi. JANŠA: Jaz mislim, da opozicija ni toliko organizirana, da bi sama to počela. Obstaja pa neko sozvočje interesov, ki se je tukaj ujelo. Vendar kljub temu, na podlagi teh poročanj v zadnjih dneh nastajajo te situacije v tisku tudi ne vem kako dramatične. Pač ta izjava predsednika policijskega sindikata, da bodo stavkali v nasprotju z zakonom je seveda zelo dramatična. Vendar ja jaz ne jemljem povsem resno. Velikokrat se v takšnih pogajanjih komi kaj zareče. Jaz sem prepričan, da je slovenska policija spoštovala zakon in da ničesar kar ne bi smela delat, če bo prišlo do te stavke, ne bo storjeno. Varnost v Sloveniji zagotovo ne bo ogrožena. Poleg tega pa tako kot že rečno ne vidim razloga za stavko, ker pogajanja normalno tečejo naprej. Videli ste tudi odzive drugih sindikatov. Eni to podpirajo, eni pač ne podpirajo. V Sloveniji je socialni dialog. In če kdo, potem je ta vlada pripravljena naredit vas za to, da bodo plačna razmerja v javnem sektorju pravična. In da bodo tudi policisti plačani pravično, vendar v skladu z ekonomskimi možnostmi, ki jih imamo. SLAK: Dobro. S predsednikom vlade bova po oglasih nadaljevala pogovor o tem kako uspešna je policija oziroma vlada v boju proti korupciji. O vsem tem po oglasih.(oglasi) SLAK: Kot sem že dejal je od razmer v policiji odvisna seveda tudi uspešnost boja proti korupciji. Poglejmo kje smo trenutno na tem področju. MAROVT: Zbiljski gaj, Orion, SIB banka, Operacijske mize. Afere sprožene v prejšnji vladi, so bile glavne teme predvolilnih soočenj. Bile so se ostre polemike o tem, zakaj policija in tožilstvo ne ukrepata. Janez Janša pa navede primer SIB banke. JANEZ JANŠA (redsednik SDS-a): Imamo sedanjo ljubljansko županjo, bivšo ljubljansko županjo. Oškodovali sta v takratni koaliciji Ljubljančane za 3.000 milijonov. Pa ni nobena niti ovadena niti v postopku.MAROVT: In kje se zadeve po dveh letih. Niti ena do sedaj ni dobila sodnega epiloga. Drago Kos predsednik protikorupcijske komisije opozarja, da je vlada storila premalo. DRAGO KOS: Mi smo seveda pričakovali, da bodo po tako velikih in zvenečih obljubah seveda policisti, po tem ko bo nova vlada zasedla mesto, z vso silo, z vso močjo krenili v to, da bi končno enkrat pokazali, da zakon v tej državi velja za vse enako. To se še ni zgodilo. MAROVT: V koalicijski pogodbi piše. Preprečevanje korupcije je odgovornost celotne vlade. Odkrivanje in pregon ter sankcioniranje protikorupcijskih kaznivih dejanj, pa prednostna naloga preiskovalnih organov, organov pregona in sodišč. KOS: Ne na področju policije, ne z delovanjem policije in tudi ne z delovanjem tožilstva, ki bi moral slediti policiji pa ne more, ker nima pravih podatkov, se ni zgodilo absolutno ničesar. Še več. Statistični podatki kažejo, da je bilo število kaznivih dejanj in korupcij obravnavanih v letu 2005, eno najnižjih v zgodovini samostojne Slovenije.MAROVT: Po podatkih protikorupcijske komisije je policija lani tožilstvu zaradi korupcije podala 19 ovadb. Leta 2004 18. Medtem ko jih je leta 2003, 54. Državno tožilstvo pa je lani obravnavalo 32 oseb za radi korupcijskih kaznivih dejanj. Obtožilo pa 4. SLAK: Poglejte gospod Janša, če pogledamo te odmevne primere. V primeru SIB-a, ki ste ga vi izpostavili recimo tudi v času predvolilne kampanje, se v bistvu po 2 letih ni nič zgodilo. Tožilstvo stvari še vedno ni uspelo pripeljati do sojenj. JANŠA: Jaz mislim, da je stvar še slabša. Ne samo, da se ni nič zgodilo. Nekateri so bili v tem času celo oproščeni. Oziroma je bil postopek ustavljen. In zato bi težko krivili vlado oziroma izvršilno oblast. Bilo je rečeno, nobena od teh velikih afer ni dobila sodnega epiloga. To drži. Vendar ko gre stvar naprej iz preiskovalnih organov, ki so do neke mere, ne v celoti ampak do neke mere, v domeni izvršilne oblasti, potem je to stvar neodvisne veje oblasti, se pravi sodstva. In ta vlada ne samo, da se ne vmešava v sodstvo tudi ko smo želeli. Ko gre za sistem sodstva, vpeljat plačilo po delu tudi v tretji veji oblasti, smo bili napadeni. Češ da se vmešavamo v neodvisno sodstvo in Ustavno sodišče je ta zakon zadržalo. Vlada je predlagala,da se del plač, del denarja, ki se nameni za plače sodnikom, da v fleksibilni del. Tako da tisti, ki so bolj uspešni dobijo tudi večjo plačo. Ko gre za preiskavo, pa mislim, da ti podatki ne držijo. Ravno za tiskovno konferenco, ki smo jo imeli ob drugi obletnici vlade, so mi pripravili tudi te podatke glede števila korupcijskih kaznivih dejanj, ki so v preiskavi. Podatki kažejo, da je teh kaznivih dejanj, ki so trenutno v preiskavi bistveno več kot pa jih je bilo kadarkoli v prejšnjih letih. Kar seveda še ne pomeni, da se je stvar kaj bistveno premaknila, oziroma da je to vidno. Ali se je stvar premaknila ali ne, se bo pač lahko videlo čez kakšno leto, dve ko bo ta dejanja preiskana. Jaz osebno s tem nisem zadovoljen. In z razliko od teh kritik, ki letijo na Ministrstvo za notranje zadeve in tudi policijo, in na kriminalistično službo vezanih na romsko vprašanje. Ko jaz absolutno mislim, da stvari niso takšne, da bi zaradi tega morali menjati ministra ali direktorja Policije. Pa zaradi gospodarskega kriminala, korupcijskega kriminala mislim, da tudi v teh dveh letih ti organi niso bili dovolj učinkoviti. Ni se dovolj storilo.SLAK: In kaj boste storili gospod Janša? JANŠA: V načrtu vlade je v kratkem času že v začetku naslednjega leta, kritična obravnava te situacije in bomo sprejeli tudi ustrezne ukrepe. SLAK: Ampak poglejte gospod Janša. Število policistov, to je vir Policija, ki se ukvarja s pregonom organiziranega kriminala. Se je od leta 2004, ko ste vi prevzeli oblast pa do danes zmanjšalo iz 160 na 127. To ne govori ravno v prid temu boju proti organiziranemu kriminalu. Da je to prioriteta vaše vlade. JANŠA: Sedaj je vprašanje kaj ima kdo za organiziran kriminal. Število zaposlenih v kriminalistični policiji se je v tem času povečalo. Je pa prišlo do določenih reorganizacij in ta statistika pač to odraža. Drugače se je pa število kriminalistov, ki se ukvarjajo s preiskavo kriminala v tem času povečalo. In tudi bila so izvedena določena usposabljanja. Vendar to kar sem že prej rekel, tudi po moji oceni v teh dveh letih ni dala zadovoljive rezultate, in bo prišlo do radikalnega ukrepanja v kolikor se situacija v kratkem ne bo spremenila. SLAK: Kakšnega radikalnega ukrepanja? Bosta na tehtnici seveda tudi, pa da začneva takole, službi in položaj gospe Barbare Brezigar in gospoda Romška. Ne nazadnje poleti smo lahko slišali polemiko, med policijo in tožilstvom, da tega usklajenega delovanja še vedno ni. Kakor koli obračamo, še vedno ni uspelo policiji in tožilstvu ujeti veliko ribo. V času vladavine LDS-a je bil obsojen pravnomočno državni sekretar. JANŠA: Tudi ta zgodba še nima dokončnega epiloga. In kar se tiče tega državnega sekretarja je stvar izjemno zanimiva vsaj za tiste, ki smo to zgodbo spremljali. Ampak se strinjam s tem, da bilanca ni nič boljša kot je bila prej. Ali bi pa lahko rekli, da je malenkostno boljša. In tega ne bomo dopustili za bilanco celotnega mandata. Ne bi pa jaz kar tako čez palec ocenjeval, da niso sodelovanja med tožilstvom in policijo. So še določeni problemi. In bo potrebno tudi še prilagodit določeno zakonodajo, ki je bila prej pisana tako, da je šlo tukaj za nek strukturni konflikt. In ko gre za preiskavo to seveda ni stvar tožilstva. Ko gre za konkretna preiskovalna dejanja, v tem trenutku tožilstvo nima svojih organov, ampak je odvisno od policije.SLAK: Mi lahko poveste, kaj ste mislili s temi radikalnimi ukrepi, če ne bo nič boljše. Kaj ste imeli v mislih? JANŠA: Mislil sem seveda na vse tisto kar se naredi, če neka institucija ne opravlja svojega dela. Na kad