Predsednik Sveta EU Janez Janša: S sinergijo smo dosegli premike k boljši Evropi

Ssinergijo z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom smo v zadnjihšestih mesecih dosegli premike, ki so Evropo naredili boljšo, je danesob predstavitvi sklepov junijskega vrha in dosežkov prvegapredsedovanja Slovenije EU na izrednem zasedanju Evropskega parlamentav Bruslju poudaril predsednik Evropskega sveta, slovenski premier JanezJanša. “Ti premiki, ki smo jih dosegli, dokazujejo, da je Evropa dinamična,da deluje in da se je sposobna soočiti s težavami,” je poudaril Janša.Te korake naprej pa je bilo mogoče doseči zaradi dobrega sodelovanja insinergije med institucijami, je ocenil premier. “Si.nergija za Evropo”je sicer geslo, ki ga je Slovenija izbrala za vodilo ob prvempredsedovanju EU.Premier Janša se je predsednikoma Evropskegaparlamenta in Evropske komisije ob tem zahvalil za “izdaten osebniangažma”. “Brez tega bi bilo predsedovanje oteženo, šlo je za strateškopomoč, hvala zanjo, za dobro komunikacijo in sodelovanje, še posebej poirskem referendumu, ko so bili časi še posebej politično zahtevni,” jepoudaril.Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering seje predsedniku Evropskega sveta Janši in državnemu sekretarju zaevropske zadeve Janezu Lenarčiču na plenarnem zasedanju izrecnozahvalil za “odlično predsedovanje, za eno najbolj prijaznihpredsedovanj” in izrazil upanje, da bodo prihodnja predsedstva sledilatemu zgledu.Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso paje ocenil, da je bil junijski vrh kljub težavnim razmeram uspešen, karje “v veliki meri rezultat zelo sposobnega slovenskega predsedstva, kije pokazalo izjemno politično in intelektualno poštenost”. “Če bi imelevse države članice podobna načela, bi EU lahko prebrodila mnogetežave,” je poudaril.Janša je sicer vsebinsko poročilo o vrhuzačel, kjer je januarja ob začetku predsedovanja končal – pri želji, dabi se nekoč vsak sprehajalec v poljubnem evropskem mestu, tudi naIrskem, počutil Evropejca. “Da bi mu bilo mar, kaj bo z Evropo, ker jeEvropi mar, kaj bo z njim,” je pojasnil in dodal, da je irskoglasovanje dalo tej misli dodatno težo.”Zavedati se moramo, dane gre za krizo EU, temveč gre za prastari izziv vsake politike – kakodoseči, da bodo predlogi sprememb večinsko podprti tudi takrat, kadargre dobro in ni videti zunanje nevarnosti,” je povedal Janša. “Gre zavprašanje, kako ljudi prepričati, da je treba streho popravitipravočasno, ko sije sonce,” je ponazoril.Osredotočiti se jetreba tudi na komunikacijo in ljudem nazorno pokazati, zakaj Evropapotrebuje novo pogodbo, je opozoril Janša. “To se da razložiti, apotreben je čas in pravi pristop. Spremeniti bi bilo treba splošenpristop do institucij EU, več vlagati v gradnjo evropske identitete, kise ne križa z nacionalnimi identitetami,” je menil.Zaoblikovanje takšne identitete je zelo pomembno, da se ljudjeidentificirajo s skupnimi pobudami, je dejal Janša in to ponazoril skonkretnim primerom, oblikovanjem evropske nogometne ekipe, ki biigrala proti Latinski Ameriki ali Afriški uniji. “Takšna tekma bi bilazagotovo dobro obiskana, morda bolje kot to zasedanje,” se je pošalilpremier.V ospredju razprave na vrhu pa tudi danes v parlamentuje bila zavrnitev Lizbonske pogodbe na irskem referendumu. EU booktobra začrtala pot naprej v smeri, ki ne bo zamajala temeljevpogodbe, je povedal premier. “Gradi se od tu dalje, ne začne se odzačetka,” je poudaril. Ratifikacija se nadaljuje, spoštuje se mnenjeIrske in vseh drugih držav, je dejal.A vrh zaradi zastoja zLizbonsko pogodbo ni spremenil dnevnega reda vrha minuli teden, je šepoudaril premier. Tako je bil osredotočen tudi na vprašanja strmorastočih cen hrane in nafte, na ukrepe, ki bodo povečali varnostEvropejcev, in na evropsko prihodnost Zahodnega Balkana, ki je danesbistveno bolj stabilen, kot je marsikdo pričakoval, je povzel.Meddosežki polletnega predsedovanja je premier povzel premike na petihprednostnih področjih. Poleg že omenjene ratifikacije Lizbonskepogodbe, ki jo je že potrdilo 19 parlamentov, v sredo pa naj bi jo šešpanski, in krepitve stabilnosti na Zahodnem Balkanu je izpostavil šeuvedbo pete svoboščine, znanja, v lizbonsko strategijo, podlage zanadaljnje uveljavljanje energetsko-podnebnega svežnja ter kopicodejavnosti za spodbujanje medkulturnega dialoga.Med preostalimidosežki je premier danes v parlamentu poudaril še ustanovitevEvro-sredozemske univerze, dogovor o Inštitutu za tehnologijo ininovacije (EIT), dogovor o izhodišču za pogajanja o novem partnerstvu zRusijo, preboj pri direktivah o vračanju in delovnem času ter krepitevvzhodnega in južnega partnerstva.V povezavi z vprašanjemzaupanja državljanov do institucij EU, ki so ga v današnji razpraviodprli mnogi poslanci, pa je premier ocenil, da Slovenija gleda na EU zvelikim upanjem. “Junija pred 17 leti je bila v Sloveniji vojna in EUje bila takrat več kot upanje,” je poudaril premier.”Ko sem billeta 1979 prvič izvoljen v Evropski parlament, nisem verjel, da bomodoživeli dan, ko bo premier Slovenije v imenu EU podal poročilo opredsedovanju EU,” pa je na koncu poudaril Pöttering. “Iz tega moramočrpati moč, ko v EU vlada pesimistično vzdušje zaradi irskegareferenduma,” je pozval.VIR:STA